Spet mi je bilo prizaneseno, brez vzroka prizaneseno, njemu pa prav tako brez razloga storjena krivica v brezobzirni ekonomiji bivanja. Pri tem me je še posebej pekla misel, da sem mu, ko je ležal, ponujal lonček pijače, pa me je vznejevoljen odpodil in mi rekel, naj ga ne mučim. Bledlo se mu je takrat, seveda, in kdove koga je odganjal, a meni se je zdelo, da me je v snu razbral in videl, kakó se z lončkom tekočine skušam dobrikati usodi.