Tako stojim pred barako in mislim, da je podobna baraki, v katero spravljajo orodje in manjše stroje delavci, ki asfaltirajo cesto ali gradijo novo stavbo; a ta privid je spet rodila poletna svetloba. Ko sem bil pred dvema letoma tukaj in je mizar, ki je zamenjaval gnile deske na ti stranici, tožil, da je takšno delo nerodna stvar, so me obhajali drugačni občutki. Seveda mi je bilo prav, da francoski ljudje tako skrbijo za leseni spomenik, a obe nem sem se upiral belim zaplatam sredi počrnelih, spranih in zlizanih desk.