me (3.101-3.200)

ko sem bil na dopustu,	me	je poklicala Slavova žena	A
bolezni. V veliko zadrego	me	je spravila uboga mati	A
še napočila pomlad, ko	me	je znani vrtnar D. presenetil	A
proti hiši. »Ta je, ki	me	skrbi,« je začel D., ko	A
ne more biti nič, ker	me	veže stanovska molčečnost	A
radovednost. »Zala se moži?«	me	je hotela premeteno zateti	A
ali sedem kasneje, so	me	poklicali k D.Turobno	A
Rožni dolini. Na vratih	me	je čakal stari D. in me	A
me je čakal stari D. in	me	spremil do ceste. »Ali	A
nesreče, ki sem jo slutil?«	me	je vprašal pri slovesu	A
po tuji šegi oblečen,	me	je prišel vabit na Banjško	A
stran 136 . \/ Začela	me	je grabiti jeza, da mi	A
torbo, da se vrnem!« Mož	me	je osupel pogledal in	A
s korci. Spremljevalec	me	je povedel na kraj vasi	A
odmuzale ženice, vsaka	me	je ošinila z neprijaznim	A
več pokrivati zob, so	me	spominjale na egiptovske	A
in pričakujoč. Tesnoba	me	je obhajala; oglašalo	A
Tako zonasti občutki	me	niso spreletali niti pri	A
Zares,« je dahnila in	me	gledala mirneje. »Zdaj	A
potegnil hladen veter, ki	me	je zdramil.Naglo sem odkorakal	A
bolnico zdramila. Ko	me	je zagledala, se mi je	A
dvojico z obsežno culo. »	Me	še kaj poznate?« »Ne morem	A
»Čudno! Saj ste	me	gledali ko ris, ko ste	A
gledali ko ris, ko ste	me	pitali s kozjim mlekom	A
nikdar siti porednež, ki	me	če kar živo snesti!«Ponosno	A
samozbranim imenom Trentar,	me	je povabil k sebi v Trento	A
leseno pipo) v ustih, vabeč	me	s kazalcem k sebi. »Kaj	A
mi je zagotavljal, da	me	ne pozabi, če se koza	A
navzdol k prijatelju, ki	me	je čakal s kosilom.Spotoma	A
Zlatorogovega kraljestva	me	je tako blagodejno zazibalo	A
Iz te zamaknjenosti	me	je zdramil rezek klic	A
Triglava. Presenetila	me	je okolnost, da se vzpenja	A
nama se mi je ponudil, da	me	ponese tja čez, samo čvrsto	A
ali - če bi hotel - da	me	oprta s petimi pasovi	A
zdravnik,« je rekel Špik in	me	krepko prijel za ramo	A
»Ne bodi šalobarda,«	me	je bodril prijatelj,	A
mož do svoje žene, in	me	zbadljivo vprašal, zakaj	A
navzočnost ali vaše nadzorstvo	me	ne moti preveč,« sem odgovoril	A
preko mej naše domovine,	me	je povabil k sebi.Bil	A
dotlej osebno neznani gost	me	je krepko oštel, kako	A
sem ga zavrnil. »Vi	me	nočete zdraviti?« je vprašal	A
sem se prestrašil, ko so	me	navsezgodaj poklicali	A
nehvaležne naloge, ki	me	je čakala.Njega samega	A
sredi bolezni. Zaskrbelo	me	je, da bi se ga ne lotila	A
kakor sam sebi. »Čaka	me	počasno umiranje, to vidim	A
se mu je otajala, kar	me	je opogumilo, da sem pričel	A
Prva bolezen pred leti	me	je pohabila... da sem životaril	A
na vsakih stopnicah... da	me	je vsak govor pri razpravah	A
strani... Še v postelji	me	duši, če se le zganem	A
nehaj... saj nisem otrok... da	me	pitaš s takimi izmišljotinami	A
vzrojil in rekel: »Ne imej	me	za takega bedaka, ki bi	A
samo s tem pogojem, da	me	ubogaš vsaj šest tednov	A
negotovim poskušanjem. »Nikar	me	ne sili v take tvegavščine	A
še tako shajam, ti pa	me	pusti v miru!« Nisem odnehal	A
življenjskih navad ali razvad,	me	je gnalo, da ga spravim	A
počivat. Kaj ne veš, da	me	že tisoč korakov hoje	A
Nekega dne kar obležim, pa	me	ne bo več dol.«	A
se bom ženil zase? Kaj	me	briga tvoja dota?Vzemi	A
Takile so dedci: davi	me	je snubil, zdaj je že	A
nagajivo družbi: »Nič	me	ne gledaj, Martin!Ali	A
si prepovem: za norca	me	ne boste imeli.«	A
oblaznela: »Moj Bog, pustite	me!	« »Saj si vajena	A
nenadoma in zajoka: »Pusti	me,	Janez!Saj ti bo hudo!	A
ne vzamem... Samo pustite	me!	« - in steče v hišo.	A
nama, Rebec. Proč bi	me	radi spravili, da bi lahko	A
žena umrla... hitro potem...	me	je prišla obiskat...A kdo	A
ukrade otrokom. Pusti	me,	da ga pobijem!«...	A
mu iztrga: »Ah, pusti	me,	bedaček!Naj uide!	A
bili Slovani. ‒ Moja duša	me	sili k temu.Vse moje hotenje	A
slovenščino. Nevedneži so	me	zato zmerjali in tudi	A
»Tiho!« »	Me	niso hoteli, gospod stražnik	A
mater, nato stražnika. »	Me	niso hoteli, mama.Da sem	A
zmeraj okna odprta. »	Me	niso pustili,« je vdano	A
strani ozrl nanjo. »Ko pa	me	niso pustili!« je čez	A
je in se prestopil. »	Me	ne bo več ujel, mama.	A
27 . \/ »Za naramnico	me	je ujel,« je rekel in	A
posmehljivo namrdnil. »Drugače	me	sploh ne bi.« Gledala	A
Nato je rekel: »Prav nič	me	nima, da bi šel po premog	A
ves rdeč v lica. »Naj	me.	« »In jaz?« je tedaj rekel	A
je bila vrnila. »Pusti	me!	« je kričala Evka, ker	A
se ni brzdal več: »Ti	me	boš učila?Ti?« je vzkliknil	A
svojo težko glavo. »Pusti	me,	« je zagodrnjala Fani.	A
razredu in ki se učijo. »	Me	pa samo staje in mleko	A
insegnerà = Moja mati	me	bo naučila. La prossima	A
bilo prav. Avtomobili	me	prehitevajo, drugi se	A
kotanjasto cesto, ki bi	me	peljala v bolj pristno	A
Bedasto je, a zdi se mi, da	me	turisti, ki se vračajo	A
zbrano sam zase, čeprav	me	moti, da so moje sandale	A
pridigarja. Da, čuvaj	me	je spoznal in me presenetil	A
čuvaj me je spoznal in	me	presenetil, ker nisem	A
drobec želje, da bi se	me	čimprej rešil.Prav gotovo	A
skupini obiskovalcev, ko bi	me	poslušal kdo, ki je bil	A
bilo takrat prav, da se	me	rajnki ne dotika, in s	A
in vzdigoval ročaja, da	me	ne bi udarjala po kolenih	A
nisem maral, da bi se	me	pokojnik, ko sva ga nosila	A
seveda slabo znamenje,	me	je beli omot le reševal	A
strahu pred transportom,	me	ni odvezovala skrbi za	A
trikotniku. Kljub prerivanju	me	je obvezoval in me poslušal	A
prerivanju me je obvezoval in	me	poslušal, ko sem mu razlagal	A
zgubili ravnotežje. Zato	me	sredi zgoščene mase, ki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani