Kdaj pa kdaj sem se z okna svoje sobe ozrl nanjo in kljub temu, da je bila tako žalostna, čutil v nji bližino zemlje; ko sem hodil po nji, pa sem se nenadoma zavedel, da me objema val negotovosti. Prevzelo me je nekako domotožje po mojem kotičku, čeprav je bil predsoba smrti. Seveda je trajalo malo časa, ker me je presunilo korakanje vrst.