Sneg se je kovinsko svetlikal v temi in noč je skrivala mrko ravnino, ki je bila čez dan zasnežena stepa pod svinčenim nebom. Kdaj pa kdaj sem se z okna svoje sobe ozrl nanjo in kljub temu, da je bila tako žalostna, čutil v nji bližino zemlje; ko sem hodil po nji, pa sem se nenadoma zavedel, da me objema val negotovosti. Prevzelo me je nekako domotožje po mojem kotičku, čeprav je bil predsoba smrti.