nova beseda iz Slovenije

razpelo (214)


- in tudi luknjica je še ostala ... Pritrdi      razpelo      s prstom na zid.Koliko let je pač, ko smo v  A
do pisalne mize; pogleda na steno, kjer visi      razpelo     : Tam si?Nikoli še te nisem videl ... pozdravljen  A
padlo je krepelo, obtolčen zapustim kot vsi      razpelo.      Obtolčen zapustim kot vsi razpelo, me Norčev  A
/ stran 139 . / Obtolčen zapustim kot vsi      razpelo,      me Norčev pes obvoha in oblaja. Sem vključen  A
otroka do otroka. V levici je držala kovinsko      razpelo,      v desnici ji je mož tiščal okrašeno svečo.   A
kasneje. Taka je slovenska, še danes živa beseda      razpelo,      ki izhaja iz besedne zveze na križ razpet  A
teta in z vprašujočimi očmi pogledala na staro      razpelo,      ki je viselo v kotu nad mizo, »vest pa je prav  A
sušilo perilo, v drugem kotu bo z njimi dihalo      razpelo.     Vse bo soplo v tem varnem in z vlago in posvečenim  A
pustil tam stati. Spredaj je bilo veliko      razpelo      s križanim in božjo porodnico pod njim, daleč  A
konja, ki ga je bil, brezbožnež, privezal kar ob      razpelo.     Johan Ot je sunil spečega v podplate.   A
zaprla okno, stopila je čez mesečno sobo tja pod      razpelo      v kotu, iz vrča si je natočila vode, s sunkovitimi  A
utonili. Oče je sedel v kotu, nad njim je bilo      razpelo      in napis HISHNI SHEGEN, on sam je bil ta hišni  A
pritrjevali z močnimi vrvmi, nalagali so veliko      razpelo      s križanim, ki ga bodo nosili skozi vrata nemških  A
njegovo razbičano telo, ki mi niha pred obrazom,      razpelo      niha v velikem prostoru, in njegovo drobno,  A
slama, v kotu je bila postelja, na steni je bilo      razpelo.     Gledal je v tisto razpelo:   A
na steni je bilo razpelo. Gledal je v tisto      razpelo:      Ljubi stric baron Leopold Henrik Windisch  A
snu, duša spečega, duša spečega. Anica sname      razpelo      in ga odnese v drug prostor, pokrije ga s kožuhom  A
Oko se umakne v kot, na prostor, kjer je stalo      razpelo.     Nekaj časa miruje in opazuje negibni prostor  A
stran 146 . / na steno. Bilo je kar veliko      razpelo,      kakršna se najdejo na znamenjih ob vaških razpotjih  A
je dobila plačo in da bo jutri kupila krasno      razpelo,      ki ji ga je obljubil neki trgovski potnik.No  A
bi si moral človek kaj sam zaslužiti, četudi      razpelo,      videl sem, da je tako obžarjena, da ima okrog  A
jo poljubi na čelo. Nato poklekneta obe pred      razpelo      k večerni molitvi in gresta k pokoju.Ali Berta  A
in čisti dolgo vrsto svetniških podob, sveto      razpelo      v kotu in briše prah s svetega duha, ki v steklu  A
posebno dovoljenje, v vsaki sobi mora viseti      razpelo,      v razpelo se je treba večkrat ozreti, paziti  A
dovoljenje, v vsaki sobi mora viseti razpelo, v      razpelo      se je treba večkrat ozreti, paziti je treba  A
mize, med svetlima svečnikoma se je blestelo      razpelo,      za mizo sta sedela sodnik v svečanem talarju  A
prijemal je Jaka in ga tiral v ospredje pred sveto      razpelo:      »Kar govori, Jaka, ali ni res tako!« Jaka se  A
je v kot, kjer je viselo črno, stoletje staro      razpelo,      »da mi poveš, meni, svoji materi, ali si sama  A
ves sključen, v eni roki drži svečo, v drugi      razpelo.      V hipnem molku, ki zavlada ob njunem  A
zlezla Miklausinova glava še nižje na prsi.      Razpelo      v mrzlično trepetajoči roki mu je zdrknilo na  A
zamolklo, kakor spomin. Aleš je pokleknil pod      razpelo,      pokrižal se je in je molil dolgo in vzdihovaje  A
Kristusa v reki Jordanu. In v kotu je viselo      razpelo      od čistega srebra in rdeča lučka je gorela pod  A
ki je krstil Kristusa v Jordanu, tudi srebrno      razpelo      je viselo v kotu ... in vse je bilo kakor brez  A
se je umaknila proti steni, čisto v kot pod      razpelo.      ”Zdaj sem te spoznala ... saj ti si bil, ti  A
iz božjega hrama! Plaziš se po križevem potu,      razpelo      ližeš, tvoje misli pa so kakor mlaka in gnoj  A
kanalja, delat! Pomedli bomo cerkev in umili      razpelo      tudi brez tvojega jezika!To je tvoje zasluženje  A
prazna; le dolge, bele klopi ob zidu in v kotu      razpelo.     Pod razpelom pa je sedela ženska, stara pač že  A
prostorna in čedno pobeljena. V kotu je bilo      razpelo,      pod razpelom je visel molek, drugače so bile  A
noč sama. Nad molitvenjakom je viselo veliko      razpelo,      ali ni se razločil več križ, svetilo se je samo  A
rajši in moli nocoj!« In je sam pokleknil pred      razpelo.     Gospodar je gledal mrko, prižgal si je pipo,  A
pripravil pod streho. Postelja je bila tam,      razpelo      in molek nad posteljo, drugega nič.Na klinu  A
kakor nikoli. Zato je Jernej pokleknil pred      razpelo      in se je pokrižal in se sklonil globoko, tako  A
plamenom; nad svetilko je bilo pribito na steni      razpelo      z golim, vse krvavim telesom križanega Kristusa  A
njenem golem vratu. Snela je s stene malo črno      razpelo      in ga je pritisnila k ustnicam, desnica je posegla  A
to ne na ono stran. Duhovnik je imel v roki      razpelo.     Šli so počasi, pomikali so se svečano mimo špalirja  A
neverniki še dandanašnji. Zavihtel je v suhi roki      razpelo,      kakor sam veliki vedež Savonarola, ter je zaklical  A
je strmelo visoko drevo v megl, kakor silno      razpelo      na križpotu.Pod njim je bilo pokopališče.   A
ki je oklepala mrzle materine prste ob veliko      razpelo,      Ivanko je pogledal, ki je strmela začudena in  A
prazne, samo v kotu je viselo siromašno črno      razpelo.      ”V tej sobi pač ne sprejema boljših gostov  A
obedve roki, šla je z menoj preko izbe v kot pod      razpelo,      tam me je pokrižala trikrat po vrsti. ”Ti  A
v koščenih, čisto belih rokah je držala mati      razpelo      in molek. In tedaj, ko je risal in je žela železna  A
nad tvojim belim čelom in v tvojih rokah črno      razpelo      ... Še je gorela luč na mizi, ko sem se vzdramil  A
Ne dotikajte se je! Čemu      razpelo      v njene roke, čemu venec na njeno čelo?Jaz sam  A
vztrepetavali po stenah. Na mizi je stalo pozlačeno      razpelo,      skledica z bombažem in soljo in kozarec vode  A
Roke so bile sklenjene in so držale bakreno      razpelo;      okoli prstov se je vil velik črn molek ...   A
ledeno mrzlo. Zatisnila mu je oči ter mu dala      razpelo      v sklenjene róke ...  A
ki se je samo napotilo na Golgato, samo se      razpelo      na križ.-   A
umirajočih. Stene sive, mrke, kakor objokane; v kotu      razpelo,      nad mizo žalostna Mati božja.Roke tete Agate  A
od vlage. Samo nad posteljo je viselo črno      razpelo.     Postelja je bila pregrnjena z rdečo odejo.   A
bilo, le nad vsako posteljo je bilo pritrjeno      razpelo.     Postelj je bilo troje; dve sta stali druga tik  A
ki je bila za jaslice postavljena v kot pod      razpelo.     In tudi tega razpela ni bilo več.   A
noge so mu bile težke. Sedel je na klop, pod      razpelo,      in je izpraznil na dušek svoj kozarec. ”Kaj  A
kakor krog lesenih trščic, stiskal je pozlačeno      razpelo,      po rokah pa se mu je vil molek z debelimi, črnimi  A
ki se mi bližaš od stene tako prijazno, sveto      razpelo      v roki, zlato glorijo krog glave!... Posedi  A
glavo ves potrt. ”Na belo pogrnjeni mizi stoji      razpelo      in Mati božja pod steklom.Tudi v kotu visi razpelo  A
in Mati božja pod steklom. Tudi v kotu visi      razpelo      in dvoje molkov pod njim; eden ima debele črne  A
ilovnata tla, veliko mizo, klopi krog nje in      razpelo      nad njo.Svetilke nisem žgal, ker sanje berem  A
nič podob, samo v kotu je bilo pribito črno      razpelo,      pod razpelom pa je visel velik molek.In Peter  A
razranjenimi koleni. Nad njim je viselo črno      razpelo,      sklonil je glavo globoko in skril obraz v dlani  A
pa je tisti čas pogledal kvišku in se zazrl v      razpelo      nad vrati v sobi in je s stisnjenimi zobmi govoril  A
jezno bolestjo je segel vikar na steno in snel      razpelo.      Prijel ga je z obema rokama in ga držal predse  A
je vrgel srdito list na mizo. Nato je vzel      razpelo      in ga spet obesil na steno.Ni se zahvalil, da  A
/ nih. Na oltar pa je postavil vikar veliko      razpelo      z Mučenikovim likom, ki je bil podoben liku  A
poljubljat z njegovo lastno roko izrezljano hudičevo      razpelo.      mračno lice Mučenikove slike na križu, ki je  A
je vzkliknil svetlo vikar. Burno je nagnil      razpelo      proti gostu, ki je odmikal svoje lice. »Poljubi  A
drugod. Pa se okrene proti steni, kjer visi      razpelo,      les, ki je že ves črviv in sajast, a duhovnemu  A
pismar, štej brbljavi! Loquacitas...« Nato v      razpelo:      »Concedo, Si od vekov in ves svet si  A
Ljudje so prihajali v cerkev molit in poljubljat      razpelo      na stopnicah pred prezbiterijem. Tedaj je bral  A
božjim grobom svoje ljudi, kako so poklekali pred      razpelo,      molili in poljubljali krvave svete rane.Bile  A
šel. Ko si je odel mašni plašč in se ozrl na      razpelo,      je zamrmral: »Nimis dixi ‒ prehudo sem rekel  A
prisežeš ‒« je upal in verjel Lapajne, našel      razpelo      in dvoje koncev sveče.Šel je prižigat in postavil  A
skušal dremati v svoji spalnici. Pogled mu veže      razpelo      na steni, slonokoščeno telo na črnem lesu.   A
kruha, čezenj bel platnen prt; v kotu nad njo      razpelo,      pod njim oltarček z jaslicami; v drugem kotu  A
se vsi molče vdali, da jih je zaprisegel na      razpelo      med prižganima svečama. »Kriv sem,«  A
sedeli okoli mize, na kateri je stalo leseno      razpelo      božje in voščena blagoslovljena sveča; žene  A
na resi je človek znak ležal in križ ‒ božje      razpelo      ‒ v roki držal. Počasi in strahoma se mu ribič  A
katero je vrgel Vrbanoj iz rok, padlo je pod      razpelo      med svečnika in adjunkt je nehote odtegnil roko  A
preganjal s tem, da sem se oziral po sobi: na      razpelo      in na podobi Matere božje in svetega Martina  A
prt med dve prižgani voščeni sveči pristavila      razpelo,      sneto s kota nad mizo.Vodnik, Metin brat je  A
glej, menih Kapistran vzame iz cerkve sveto      razpelo,      stopi z njim pred nas, govori nekaj navdušenih  A
Kolikokrat je že obrisala svete podobe na steni in      razpelo      v kotu, vendar je že zopet vse oprašeno.Velika  A
ohrani vse!’ ‒ Še enkrat se ozre na nas, potem na      razpelo      nad zglavjem, vzdahne in ‒ sklenil je!« Pri  A
spečega leva, na katerem se igrajo miške, tretjemu      razpelo,      četrtemu oltar, petemu mrtvaško glavo itd.Sčasoma  A
takih stvari. V kotu je stalo lepo pozlačeno      razpelo,      na obeh straneh na steni do polovice izbe pa  A
Moj denar,« župnik je pomolčal in se ozrl na      razpelo      v kotu sobe, »to Bergant dobro ve, se ne bo  A
nejasnosti - me je sestra Cecilija potegnila pod      razpelo      v kotu pomožne kuhinje in me s palcem prekrižala  A
bi cvetje ne pozeblo. Na rojstni dan se je      razpelo      v široke, razkošne cvetove.Poprej ko navadno  A
stenami so me pustili samo. V kotu je viselo      razpelo      in pred njim je brlela bleda, medla lučka.   A
pod širokim mostom. Premodro južno nebo se je      razpelo      nad savskim poljem, vse barve gore v živem soncu  A
pojasnjene. Nekateri n.pr. trdijo, da mu je bilo      razpelo      vsiljeno v roke, drugi spet pravijo, da ga je  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA