nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Amalija rada pogleda za fanti, potem se obrne h Katarini in reče: ne glej, kakor da bi gledala Katarina in ne ona, ne glej, Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.
Na vozove so nalagali sode in zavoje ter jih pritrjevali z močnimi vrvmi, nalagali so veliko razpelo s križanim, ki ga bodo nosili skozi vrata nemških mest in v cerkve pred zlate oltarje, svojega slovenskega lesenega Križanega, nalagali so bandera z njihovimi starimi kranjskimi svetniki, Primožem in Krištofom, Sebastijanom in Rozalijo, Rokom in Martinom, baldahine in mašne plašče, kelihe in monštrance, nalagali so orodje in tudi nekaj orožja, puške, sablje, sod vina, sod smodnika, romarske cule in bisage, da jih ne bi bilo treba nositi, debele kosmate koce in zvitke platnenih ponjav, hrano za konje in hrano za ljudi, zvitke debelih vrvi, s katerimi bodo vlekli vozove iz blata, če bo to potrebne, vsa velika množica je bila v gibanju, vse se je natančno popisovalo in
pripravljalo, vedeti je treba, kdo potuje in od kod prihaja, vsa ta množica je morala jesti, piti, spati, potovati. Večina jih bo potovala peš, nekateri na konjih, tisti, ki so oslabeli ali bolni, na vozovih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani