Globoke očesne dupline lobanj so strmele topo v čudni prizor. Rdečkasta luč, ki je zaplala v svetišču, je osvetlila 1 ki skuša zaslužiti mnogo denarja, da bi veselo in dobro živel, in se pri tem smeje njim, ki prihajajo poljubljat z njegovo lastno roko izrezljano hudičevo razpelo.
mračno lice Mučenikove slike na križu, ki je ostal za zaprtimi vrati sam, žalosten, v muki in molku ... Peter pa je vedel deklico nazaj proti župnišču in postajal na vrtu v sencah in se opajal z njeno lepoto, z vonjem njenega plahega, trudnega in cvetočega telesa, njenih ustnic, ki so cvetele: rdeča roža, tik preden se osuje ...