nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Sonce, poved v sobesedilu:
Obraz je bil prav tako rumen in kakor hrastova skorja naguban, oči bele, brezizrazne, mrtve, kakor dvekrogli iz mehkega apna. Med dolgimi prsti, sesušenimi, da se je koža gubala krog njih, kakor krog lesenih trščic, stiskal je pozlačeno razpelo, po rokah pa se mu je vil molek z debelimi, črnimi jagodami.
Mana Krištofka, žena nečakova, je odmolila molitve za umirajoče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani