Skozi visoko barvasto okno je prihajala nerazločna, dremajoča luč, bolj tiha in samotna nego noč sama. Nad molitvenjakom je viselo veliko razpelo, ali ni se razločil več križ, svetilo se je samo Kristusovo telo.
Stopil je v cerkev in cerkev se mu je zdela v tej samotni tišini neizmerno prostrana in visoka.