nova beseda iz Slovenije
pasa prime, da mi vsa rebra pokajo, in kadar | narazen | gremo, me tako stisne, da dolgo dolgo ne morem | A |
kakšna je razlika med nama? Midva sva tako daleč | narazen, | svetlobna leta, da med nama sploh ne more biti | A |
znanosti in potrebe prakse v tem primeru precej | narazen. | Preprosto rečeno, občutek imam, da je zgodovinar | A |
jeklom svojim. Romeo kliče: Stran, prijatelja! | narazen! | In hitrejša kakor jezik udari médnja njega krepka | A |
daleč grejoč in otel. Ta ogenj drži površje | narazen, | da zemlja se kakor il ne sesede. In to je pripravno | A |
proč od nje na tuje kraje. In ko že skorajda | narazen | gresta, kako šumiš plakaje, njemu zvesta, miljon | A |
taka prazenj obdajali dosti nas ‒ treba iti | narazen, | nam pusto je in dolgčas! Zopet luč naj nebeška | A |
bleska nam pusto je in dolgčas ‒ Zdravstvuj in | narazen | na svobodno pot! Cel svet bil tak prazen, treba | A |
v presek, toda že takoj zatem sta spet daleč | narazen. | Občutje relativnosti in bolečine, ki nastane | A |
Gibanje Ko sva si najbolj blizu, se začne pot | narazen; | iz poleta od rastoče bližine padem ob vzgibu | A |
pogleda Bruna, potem še Alda, a onadva hodita | narazen | po sredi ceste in gledata proti Lloydovemu stolpu | A |
pa se je poslovil, češ da gresta najini poti | narazen. | Takó sem se z revierjem vrnil v Dachau, a medtem | A |
spodaj stikajo v ozkem kotu, a potem štrlijo | narazen, | razparane, z vrstama velikih lukenj, iz katerih | A |
stran, a ne nasproti, za devetdeset stopinj | narazen. | Ko da sta ločena, a vendar združena od dveh stranic | A |
Starikava je in čemerna. Zidovi silijo | narazen | od starosti.Slamnata streha je z mahom poraščena | A |
»Čudno! Saj sta živela sto kilometrov | narazen | in se prav gotovo nista nikdar srečala! Odkod | A |
dolgima korakoma je pri oknu. Zgrabi, obrne, | narazen, | narazen, in potem se v sobo debelega mrhovinarja | A |
korakoma je pri oknu. Zgrabi, obrne, narazen, | narazen, | in potem se v sobo debelega mrhovinarja Frančiška | A |
drži nekaj časa usta čisto pri miru in čisto | narazen | ko riba, ko krap, ko riba na suhem drži narazen | A |
narazen ko riba, ko krap, ko riba na suhem drži | narazen | usta, še enkrat tisti a, a ... aaaa, potem pa | A |
se klešče razklenejo, palec in kazalec gresta | narazen | in vsi trije z olajšanjem zavzdihnejo, Vatovic | A |
Potem bulji v tisti list in mu grejo zenice | narazen | in se naenkrat krohota, da mu gre tisti smeh | A |
Tapljajo tako s palcem in kazalcem, vlečejo | narazen, | mažejo, vse mogoče počnejo z njegovim obrazom | A |
je Popajeva smrt, Kujbišev, in ustne ti grejo | narazen | v krik, klic, kurbe preklete fašistične rečeš | A |
mu je, da v tej gluhi tihoti lezejo skupaj in | narazen | in da s svojim neznansko počasnim gibanjem oblikujejo | A |
bila sredi prerezana in silovito razpotegnjena | narazen, | da se je okrvavljena mesena notranjščina v ostrem | A |
glavo, notri je kleščilo in se razklenjalo. | Narazen | je hotelo.Kaj se dogaja, je rekel, spet se nekaj | A |
Zmeraj je mogoče. Planila sta | narazen | in si med globokim oddihovanjem popravljala | A |
osvoboditi. Premikali so se in vlekli verige | narazen, | onega pa je prijemalo in kleščilo ob les. Pritekel | A |
sedanjosti je bila zmeraj bolj zavozlana. Zmeraj gre | narazen | in zmeraj bliže skupaj, nezadržna mletev narave | A |
zaman so stražniki s sulicami tiščali gnečo | narazen; | zaman so kapucini in zdravniki s svojimi kljunaškimi | A |
pa se je razkleščila ostra in jedka bolečina. | Narazen | je pritisnila in čutil je, kako mu kolje oči | A |
madeže in lise vlage, ki so lezle skupaj in | narazen | in se spakovale v nejasne, nedoločljive oblike | A |
ljudi, moškega in ženske, ne bo mogla držati | narazen, | moškega pred vrati ni mogla odgnati kot psa | A |
med njima, ne glede na to, kje sta, kako daleč | narazen | sta, vse med njima in v njiju govori, da ni | A |
Čutiš njuno silno željo po stisku, potegneš | narazen | in pustiš, da obraz zakopljeta vase.Prsti tipajo | A |
Zdaj pa se širi, čutiš, da se širi, da gre | narazen, | da jo svetloba potiska ven, da seže čez celo | A |
začnejo razmikati, čutiš, da so vlažne in da grejo | narazen. | Začudeno gledaš steklenico, ki ti drsi dol po | A |
kovino, potem svetleje, kovinsko in gre glas | narazen, | na vse strani, ob stene in skozi ulice.Na gosto | A |
ta zmes zelo počasi in zelo zanesljivo giblje | narazen. | Drobljivi delci se odbijajo po prostoru in padajo | A |
rekel, in spati, spati. . / . / stran 112 . / | narazen. | Veliko je takih obrazov, to kar jasno razbereš | A |
kakor sta korakala doslej, vštric, čeprav daleč | narazen, | pogumno, kakor sta se borila vsak po svoje v | A |
potresava z nogami, relaksacija mišic, noge ima | narazen | in meso na bedrih pod napeto kožo nalahno polje | A |
malce megličasto, drevesa se širijo in grejo | narazen | v cvetovje, koraki pa viharijo prostor za njim | A |
Beranič, da se podirajo mize in letijo ljudje | narazen, | k stenam.Ven ga zvlečejo, v sončni majski popoldan | A |
bilo, kakor če pek pograbi testo in ga potegne | narazen. | Kot bi nevidna sila prijemala za njihove glave | A |
sprijemati v drobne grudice, se cefrati in lesti | narazen. | V prostoru pa zato ni bilo nič svetleje. | A |
podtlakom. Obrazov nista imela niti pol metra | narazen | in zastavnik se mu je smehljal, ko ga je zadelo | A |
sosed, a čeprav stojita hiši komaj četrt ure | narazen, | vendar ne spadata obe pod eno faro.Vrhu hriba | A |
venček; ko . / . / stran 133 . / sta pa šla | narazen, | mu je naročila, naj ga nese Rozalki. A Rozalka | A |
izkazovala svojo prijaznost. Najina pota peljeta | narazen. | « »To ti je šele zdaj prišlo na misel?« | A |
nasprotnika, ravno ko sta prihitela dva žandarja. » | Narazen! | « je vpil eden.»Ali hodite za to na božjo pot | A |
odhoda. S hladno besedo: »Mi pa ne gremo daleč | narazen, | « so se poslovili gostitelji z njim.Roko mu je | A |
Kar drugam zapelji! Tako greva brez zamere | narazen. | « Cila je obdržala samokolnico v rokah in strmela | A |
nisva videla.« »Ni čuda, ker sva tako daleč | narazen. | « V pivnici je dobil Andrej nekaj tovarišev, | A |
če me na potu doide kmečki očanec, ne greva | narazen, | predno se nisva do dobrega zmenila o sedanjih | A |
ženski postavi. Bili sta za kakih dvesto korakov | narazen. | Pri križu, ob katerem se je od ceste odcepila | A |
te trenutke in kot da nikoli več ne pojdeva | narazen. | 27. Bronja je poznala pot iz drevoreda v sosednjo | A |
Bilo je kot na dlani, da ju je treba spraviti | narazen, | sicer se bosta, ko bo le priložnost, spet sprijela | A |
istem mestu, nekaj desetin korakov sta drevo | narazen | in cerkev, a Buterna, ki je bil prihajal na | A |
predse s koreninami v bratovo noč, razpošilja | narazen | svoje tipalke in še kosti ne otipa več!S klopi | A |
traja prikazen, od tam naj sredobežno prodira | narazen | in išče izhoda, sistematično naj zajema navkreber | A |
smeri, v globino, so kleti pritiskale navzven, | narazen, | v vodoravni smeri, v širino, kleti stolpnice | A |
in zdaj ima, naložila se ga je, ne moreta več | narazen, | pomislite, nalezla se je, in to v teh letih | A |
Gornjega Grada na Štajerskem? ... Hm, nisva daleč | narazen | doma.Kaj pa imaš danes v kotlu?« | A |
zakaj sta dami v svojih nazorih tako daleč | narazen, | pa mu ni bilo ljubo, da se to medsebojno sovraštvo | A |
pa tudi dober govornik. Ko je spravil onadva | narazen, | je ogovoril zbrani narod z besedami ‚Kaj bi | A |
podajte roko v spravo! Ves obraz pojde Etelki | narazen, | ko vas popoldne zagleda živega in zdravega. | A |
jabolko, se mu nakremži obraz in čeljusti mu gredo | narazen. | Vsako leto dam tista jabolka nekemu gospodu v | A |
izbriševa spomin na to naključje, ako bova daleč | narazen. | «Oprl je roko ob okno ter naslonil nanjo glavo | A |
stanjem se pečajočem ogovoru. Obraz mu je zlezel | narazen, | zamižal je, pritajen smeh mu je stresel prsi | A |
ji tako reci, da sva se skregala midva in šla | narazen. | Le tebe naj vzame pod streho in fanta. | A |
jih sicer ni, toda naj bo, da gredo v lepem | narazen | in brez opravljanja ...Tako dobrega srca sta bila | A |
je, da napravi ovadbo na sodišče, in šla sva | narazen | vsak na svojo stran. Korčela pijana! | A |
»Tisoč!« »Predaleč | narazen | sta, ne bosta se sešla,« zmajuje mešetar z glavo | A |
zmotil, kajti bili so bratje, po starosti leto | narazen. | Držali so se skupaj, ko mladički, ki se v nevarnosti | A |
Sedèl je ves čas enako, lagodno, s stopali daleč | narazen, | s potovalko vmes in z eno roko na kovčku, zadovoljen | A |
bom, da bo vse lépo ostalo lépo, čeprav greva | narazen. | « »A, potem greva narazen?« je ponovil Miloš | A |
lépo, čeprav greva narazen.« »A, potem greva | narazen? | « je ponovil Miloš in vstal. »Kakšna posestnica | A |
/ stran 35 . / ne bodi med nama, ne pojdiva | narazen | z grdim pogledom in hudo besedo - blagoslov | A |
stisnjenimi pestmi, oči polne zlobe in sovraštva. Ali | narazen | nista mogla; šel je oče, šlaje mati, ali obadva | A |
pretrgane. Skoro bi se bilo človeku zdelo, da gre | narazen, | da se žalostno cepi in razblinja dolina šentflorjanska | A |
me zaničuješ po pravici. Tako naj gre torej | narazen | najina pot ... za zmerom.Ampak, Hanca, spominjal | A |
svojem srcu: ”Ni več mogoče!“ ”Tako pa idiva | narazen | in prijazno se posloviva.Daj mi roko, Hanca | A |
Hm!“ Skočila sta | narazen | in zajecljala preplašena, uničena, polmrtva | A |
sodnik!“ sem prosil. ”Saj ni treba, da bi šli | narazen | v taki jezi ...“ ”Marš!“ Kaj sem hotel? | A |
vzdignil nogo na smešen način; med dolgimi, | narazen | štrlečimi prsti se je mešala kri s prahom.V | A |
in ženska; hodila sta vštric, toda tako daleč | narazen, | da bi se ne dosegla z iztegnjeno roko.On je | A |
žalostno v njem. Razkropili so jih, pognali so jih | narazen, | zato da ne bi videli drug drugega in da si ne | A |
že globoko v senci; svetilke so stale daleč | narazen | druga od druge.Srečaval je delavce, ki so se | A |
stopil v gostilnico, ker sem hotel, da bi šla | narazen? | Idi!“ | A |
ker sva domá iz svetov, ki sta si nekoliko | narazen, | in ker tudi najina govorica ni čisto ena; vendar | A |
prijetno. Ali kadar je bilo zadosti, sva šla | narazen; | še en nasmeh na njenih, na mojih ustnicah in | A |
so se ozrli, spogledali so se in so stopili | narazen, | tako da je videl Luka naravnost na ubitega. | A |
vprek, tu stisnjene druga ob drugo, tam daleč | narazen, | pomešane s črnimi smrekami in širokimi, temnimi | A |
Sanjal je nejasno, njegove misli so frfotale | narazen, | razkropljena jata se je časih za trenotek združila | A |
vajeti, toda njegovi barjaki se pogrezajo, silijo | narazen, | iščejo izhoda; splašena krdela se zaganjajo | A |
Greh je to. Lipe, najini poti gresta | narazen. | On je hotel tako, in tudi jaz sem hotela, sem | A |
gorela v nas. Velikokrat sta si bila tako daleč | narazen, | da je bil plamen prvega topel in prijazen, plamen | A |
široko odprle, in okrog ust, katera so tudi | narazen | silila, se ji je napravila črta bolesti in muke | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |