Lojzek se tedaj spomni, da mu je prej Sergij položil roko na ramo, a obenem sliši škripanje pod vagonom in tisti krik. Zato proseče pogleda Bruna, potem še Alda, a onadva hodita narazen po sredi ceste in gledata proti Lloydovemu stolpu. Tam je zbrana gruča ljudi, in tako mirno gredo mimo prekel, ki so na zidu in po tleh.