Prošle, mrtve besede so mehke, ki so me razvedrile, tak daleč so, kot veter gre, ki se nad morjem mi razbije, tak daljna blesk ves in sijaj, tak daleč smo se mi razšli ‒ zdravstvujte, neprijazni zdaj, nekdaj drugačni vi.
Prostost Ta molk, taka prazenj obdajali dosti nas ‒ treba iti narazen, nam pusto je in dolgčas! Zopet luč naj nebeška že nam sončni obraz, od hladnega bleska nam pusto je in dolgčas ‒ Zdravstvuj in narazen na svobodno pot!