nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zakaj tako, kakor se je ta noč prelila v jutro in jutro v dan, tako sta se on in Katarina, Katarina in on naravno združila in prelila drug v drugega, duša v dušo, telo v telo. Ženska, ki je pred dvema nedeljama še ni poznal, kakor ni poznal tega mesta, v katero vstopa, in moški, ki ga ženska, ki se je to isto jutro prebudila v oni graščini daleč zadaj in nemara stopa k oknu, in vse, kar je med njima, ne glede na to, kje sta, kako daleč narazen sta, vse med njima in v njiju govori, da ni treba ničesar izruvati, da se tukaj združuje naravno z naravnim, nekaj, kar je tako določeno, in da je zlo ločitev, ne pa njuna združitev, kajti združevanje je ljubezen, nič drugega, samo različica tiste ljubezni, zaradi katere potujejo k zlati kelmorajnski skrinji.
V Landshutu je taval po ulicah, dokler ga ni premagala utrujenost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani