nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Je bila božja volja, ni bila božja volja, bog ve, Tjaž jo je začel gledati od spodaj namesto od zgoraj, v tem se je tudi že zavedel svoje zmote. Zavodar pogleda žensko načelno od zgoraj, samo če ga oči zanesejo in se mu neizbežno ponudijo druga ženska področja, namreč srednji, nižji ali, kar bog obvaruj, celo spodnji deli, tedaj naj jih s silo ne izločuje, pač pa naj gleda enakomerno in na vse predele enako močno, če je mogoče, naj svoje poglede osredotoči na varnem in zanesljivem mestu, poišče naj si tako rekoč mirni tečaj, tam naj dosledno vztraja, dokler traja prikazen, od tam naj sredobežno prodira narazen in išče izhoda, sistematično naj zajema navkreber, navzdol in vprek, dokler ne zajame vseh predelov, vendar naj bo vsakemu delu pravičen, enako pozornost naj mu posveti, pogledi naj bodo enakovredni ne glede na to, kje se mudijo, kajti vsi deli človeškega telesa so enakovredni, kar velja posebno še za žensko telo. Tjaž je svojim očem pustil
svobodo, in preveč svobode nikoli ni prida, prosto so izbirale, preveč so tu izločile, tam zgostile, niso se zadovoljile z globalnim, skupinskim vtisom, ki ga je posredovalo plelno telo, privoščile so si preveč posameznih delov, preveč drobnega, preveč izbirčno so iverile, zaznamovale debla za posek, ne bi bile smele obkrožiti vsake stvari posebej in se muditi z vsako malenkostjo, tega bi ne bile smele, malenkostne postanejo oči, kadar jih ne uzdaš.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani