kozel (474)

O, jaz to dobro vem. Črni	kozel,	kozel satan, je njihov bog.Častijo ga s posebnimi	A
O, jaz to dobro vem. Črni kozel,	kozel	satan, je njihov bog.Častijo ga s posebnimi	A
MENTEJ Od doma. FRANCELJ	Kozel.	Zakaj pa nisi sporočil, da prideš.	A
menjavala za osle. FRANCELJ (ga nahruli):	Kozel,	kozel, kozel. ANDREJ Tak, razumi že vendar	A
za osle. FRANCELJ (ga nahruli): Kozel,	kozel,	kozel. ANDREJ Tak, razumi že vendar, da menjujeva	A
FRANCELJ (ga nahruli): Kozel, kozel,	kozel.	ANDREJ Tak, razumi že vendar, da menjujeva	A
TONE Osel.	Kozel.	RADO Tiho!Sedaj Francelj govori, potlej boš	A
TONE Osel, osel, osel.	Kozel.	Tiho bodi.	A
Povedal mu je Soteščan. Stari	kozel,	jaz ti že posvetim.Za take ljudi take deklice	A
nagnal z besedami: - Da si boš zapomnil, da si	kozel!	In poberi se mi zdaj v tolminske hribe!«	A
spremenil si ga v taverno, ko ne bi tja prišel ti,	kozel	s svojo svileno ruto.Mojega ljubega si prodal	A
slovenski romarji. Krohotal si se, meketal si,	kozel,	po tvoji kozlovski bradi in brkih je teklo rdeče	A
je za tistimi vrati? Krohotaš se in meketaš,	kozel:	kaj je za temi vrati?Za temi vrati, odgovor	A
vodo, samo za požirek vode, da je takrat ta	kozel,	ta pav, ta lepi in prostaški stotnik s svojimi	A
Kmalu da bo doma. Grenko se je nasmehnila;	kozel	stari, je ljubeče pomislila, če ne bi bilo nje	A
je prava igrača. Če zaide katerikrat kakšen	kozel	v škodo, ga poboljša par besedi. Čeprav je Dolina	A
izpustim na pašo, skače srborito okrog kakor mlad	kozel;	kakor pa deneš jarem nanj, ga ne spraviš nikamor	A
vrne ukradeno ovco, da je z glavo butal kakor	kozel	in je marsikomu nalomil rebra.Sosedje so ga	A
»Pijanec, župan, šleva!« Komisar Močerad: »	Kozel,	smrdokavra!« Komisar Udriga: »Kaj se pa tistile	A
»Nimate kralja? Ovce imajo ovna, koze vodi	kozel,	prasci hodijo za merjascem ‒ in vi, Sloveni	A
muha pijana?“ Hojzič pa je odgovoril: ”Molči,	kozel	izpodrecani!“ Cerkovnik je res imel rdečo haljo	A
smeje Špeharjev. »Nataknjeni ste kot Kozinčev	kozel.	« Počasi spravita fanta moža doli v taborišče	A
gnusno po njej. »Proč,« je vzkliknila, »noben	kozel	ne smrdi tako!« Strašno je blisnilo Tagliatu	A
otresti. »Trkal bi se z vami, koštruni, če bi bil	kozel.	« Da pikajo, so rekli.	A
se mi verjetno maščuje z drugega sveta tisti	kozel,	s katerim sem se postavljal po Tržiču.	A
mudi stari hlapec Brkatega Soma, Dolgobradi	Kozel?	Aha, že gre.Pes Hlastan se mu nekaj upira, kakor	A
bi vedel, da bo z gospodarjem vred pokopan.	Kozel	pa ni hotel z njim grdo ravnati.Pes se mu je	A
odtrgati. Da ga pomiri, mu je hlapec Dolgobradi	Kozel	brž prinesel veliko kost, katere se je držalo	A
bolj stekel kakor pa šel na dno jame Dolgobradi	Kozel.	Hlastana je tako spretno udaril, da pes niti	A
ju bo najkasneje pobrala pomlad. Smrdljivi	Kozel	je topoumen.Močan je res kakor medved, neumen	A
Siknila je puščica. Zajeten	kozel	je udaril s smrčkom ob zemljo.Čreda je odskočila	A
kakor gospodar Drnulja je pa porajtal njegov	kozel	Lisec, ki je bil zaradi pomanjkanja boljšega	A
pameten se bo torej čudil, če se je nesrečni	kozel	Lisec nekega popoldne, ko je Drnulja ravno kradoma	A
sliši in bere, po božje častili. Tam tedaj se	kozel	Lisec usede, roge pokonci pomoli in, z brado	A
ogledoval zeleni vrt mestnega svetovalca. Kaj, ko bi	kozel	prišel do glavnatega zelja, vabljive solate	A
pet pedi in tri palce visokim. Pomerjal je	kozel	Lisec na vse, kako bi noter prišel, ali ni se	A
kozla do gotove smrti potolkel. Lisec, nedolžni	kozel,	nič hudega vajen od starejših ljudi, prijazno	A
delajte, o Sla . / . / stran 9 . / morezec! Moj	kozel	nedolžni nič hudega ne misli, nikarte ga ne	A
bridko zagrozil in dejal: »Molči, Drnulja in tvoj	kozel	hudobni, jaz te bom tožil na veliko pravdo pri	A
prepovedana kakor hudobno dejanje, pomni to ti in tvoj	kozel,	« pravi Slamorezec. Tako se je reč iztekla.	A
Slamorezec, toženec je bil pričujoč: prvič Lukežev	kozel	Lisec s svojo brado; drugič njegov gospodar	A
toliko, kakor da bi jih bil res snel. Drnuljev	kozel	je pa poželel svojega bližnjega blago, on je	A
‒ da, Lukež Drnulja ni nič boljši ko njegov	kozel.	Le ubijmo ga in umorimo, bode vsaj drugo pot	A
zlasti zaradi tega pričkajo in pulijo, ali ima	kozel	Lisec um in pamet ali ne, zmisli se v svoji	A
obrisali, vendar so željno pričakovali, ali se bo	kozel	pametnega skazal ali ne. Drnulja pak s solznim	A
zdajle kože menjati in glave tako, da bi bil jaz	kozel,	ti pa moj gospodar Drnulja!Zakaj če se ne boš	A
in si sebi in meni hudo storil.« Pravijo, da	kozel	na to ni ničesar odgovoril svojemu žalosti polnemu	A
gospodarju Lukežu Drnulji. Prišedši med sodni zbor,	kozel	se malo zmeni za vse sodnike in starešine, temveč	A
zadnjo nogo prav dobro za vratom popraska. »	Kozel	je neumen, ne ve, kaj bi storil, ničesar se	A
neumen,« vpijejo nasprotniki in glejte čuda:	kozel	Lisec sam odmaja z brado. »Ali ste videli?«	A
zamahne z batino nad njim. . / . / stran 16 . /	Kozel	se ustraši, iztrga iz njegovih rok, in kakor	A
Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi bil	kozel	zelje požrl, tepli bi ga bili s palicami, da	A
Andraž Slamorezec bi zelja ne bil imel. Zdaj pa	kozel	ni zelja pojedel.Slamorezcu ni nič škode.	A
ni nič škode. Greh poželjivosti pa ima vendar	kozel	nad seboj, zato je kazni vreden.Hum, hum, to	A
Krivostegno pak govori in razsodi takole: »Ker se	kozel	ni z zeljem mastil, pa bi se rad mastil, ker	A
stale slavne višnjanske vislice, tam je bil	kozel	Lisec vpričo višnjanske množice po senci tepen	A
grebenu od Malega Triglava priskačejo divji	kozel,	srnjak in planinski zajec.Srnjak in kozel poklekneta	A
kozel, srnjak in planinski zajec. Srnjak in	kozel	poklekneta pred Erjavca s sprednjimi nogami	A
Erjavcu in se zopet globoko prikloni. Divji	kozel	in srnjak prikimavajoč pomigneta z rožički.	A
Matevž, ki je v takih rečeh pravi strokovnjak.	Kozel	je najprej konjski čuvaj in varuh.Devajo ga	A
dobrega. Le redkokdaj se primeri, da je tak	kozel	duša, ki trpi v vicah in išče na svetu odrešenja	A
da si sam izmišljuje. Vprašal sem ga, zakaj	kozel	tako smrdi.On je dejal: »E, mislim, da zato	A
Ljudje so se prestrašili in pobegnili.	Kozel	pa si je mislil, kjer je vrba, je nemara tudi	A
očaka Noeta. 6. Na paši je zapazil Noe, da hodi	kozel	nekaj v skalovje zobat in da je vselej, kadar	A
da je bil pravi začetnik vinstvu smrdljivi	kozel	in da so iznašli dve poglavitni potrebi in	A
ga vidijo, kako frči preko doline po zraku;	kozel	mekeče, čarovnik se pa smeje.Na Dobraču se spustita	A
Čuden je bil ta čarovnik in služil mu je divji	kozel,	ki je znal letati po zraku.Čarovnik je imel	A
črnega kozla s kratkimi rogmi in dolgo brado.	Kozel	preskoči prag, postavi se na zadnje in iz sprednjih	A
‒Na, pij, pravi, če si zakaj!	Kozel	stopi bliže in pije.In tudi kmet pije.	A
Pijeta in pijeta, a ni pijan kmet in ni pijan	kozel.	Kozel stopi bliže, sključi se in sede h kmetu	A
pijeta, a ni pijan kmet in ni pijan kozel.	Kozel	stopi bliže, sključi se in sede h kmetu, ki	A
Odmakni se, trkajva preko mize!	Kozel	sede res na drugo stran in spet pijeta in pijeta	A
In spet pijeta in pijeta.	Kozel	se liže, ali že ne more ujeti vseh kapljic,	A
Trčita še enkrat in nagneta vrče.	Kozel	samo parkrat požre, postavi vrč na mizo in v	A
Tako je!« »Posebno o tebi ne,	kozel!	« Anžiček grize z zobmi ustnice, s palico udari	A
Šimen je naložil tačas kovčka kočiji na visoki	kozel	in Pavel mu je ukazal, naj vozi domov.	A
sta tudi oba jamadarja. Angar je skakal kakor	kozel;	včasih je potegnil svoj široki nož izza pasu	A
prežvekovali. Ovca se je ulegla in nenehno blejala,	kozel	z dolgo brado in povešenimi uhlji pa je stal	A
presodila, da bi se spodobilo pomagati naravi. Toda	kozel	se je obrnil proti Pécuchetu in ga sunil z rogovi	A
pa čeprav ne ve niti svojega lastnega imena!«	Kozel,	ki je sedel poleg gospoda v belem, je priprl	A
skušam razumeti, ampak če bi se mi takle star	kozel	priklatil za vrat, bi ga nagnal po stopnicah	A
pašo čredi belih kozá, ki jih vodi Zlatorog,	kozel	z zlatimi rogovi.In ti rogovi odpirajo pot do	B
gotovostjo lahko zapišemo, da je postal Zlatorog,	kozel	z zlatimi rogovi izpod Triglava, slovenski moderni	B
s skalnega roba. Te koze je vodil postaven	kozel	z zlatimi rogovi, imenovan Zlatorog.***Bele	B
pogleda enkrat z enega, drugikrat z drugega kota	kozel	z zlatimi rogmi.« Ostanek te bajke pa so našli	B
so našli tudi v Reziji: V Kaninu je kušel (	kozel)	, ki ima zlate roge.13 O izvirnosti ljudskega	B
pristno samo njeno jedro, to je zlatorogi beli	kozel	v čredi belih kozá na zelenih pašnikih pod Triglavom	B
Toda v pripovedki o Zlatorogu je je naveden le »	kozel	z zlatimi rogovi«, kar sámo po sebi ne označuje	B
ta ima mogočne rogove, podobno kakor domači	kozel.	Domačini v Julijskih Alpah so imeli za divjega	B
pripovedko o Zlatorogu, navaja dobesedno »snežnobeli	kozel	z zlatimi rogovi«.25 Podobno tudi Ivo Juvančič	B
navaja glede Zlatoroga povsem določno »divji	kozel	‒ kozorog«.26 Do tega, da so si Zlatoroga	B
prejšnjega stoletja. Gams je bil tedaj edini »	kozel«	, ki je živel v Julijskih Alpah.Niso pomislili	B
njegovega mogočnega rogovja preprosto divji	kozel.	Niso se zanimali, ali mu pripada tudi divja	B
ribjo kozo. Očitno predstavlja simbol gora (	kozel)	in iz njih prihajajočih voda (riba). Kozorog	B
onega v naravi, da slednjega imenujejo kar divji	kozel	ali koza.Njihove omembe se nanašajo predvsem	B
rogovi Zlatorog je v pripovedki naveden kot »bel	kozel	z zlatimi rogovi«, očitno kot prispodoba iz	B
babnic, pa žuljave roke fantov mojih let. Nori,	kozel	stari, butelj zakomplicirani...Počasi smo se dvigali	B
pravil, da od njega zahtevajo, naj postane grešni	kozel	in prevzame "stvar" (tj. telesne poškodbe, prizadejane	C
terminologija (Slovstvena) folklora - grešni	kozel	slovenske kulture? Terminološke vzporednice	C
(SLOVSTVENA) FOLKLORA - GREŠNI	KOZEL	SLOVENSKE KULTURE? Uvod	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani