nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Z njim sva bila na poti v Kelmorajn, na poti domov na Dobravo, in tja bi tudi odšla, ko ne bi bilo tebe. Ko ne bi v neki taverni, kajti tisto ni bil več samostan, odkar si razjahal na dvorišču, spremenil si ga v taverno, ko ne bi tja prišel ti, kozel s svojo svileno ruto. Mojega ljubega si prodal v suženjstvo, mene si odvlekel s seboj, v posteljo si me odvlekel, in jaz sem šla s teboj, in moja tožba nad tem tvojim, nad tem mojim dejanjem odmeva iz kletke čez strehe spečega mesta, čez poljano, čez močvirje, čez taborišče spečih vojsk.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani