Eni trdijo, da je bil tako bogaboječ in potrpljiv; drugi pa hočejo bolje vedeti in pravijo, da je imel čuvaj Drnulja nekaj tistega, bog ga vedi morda čisla vrednega ponosa na sebi, kateri se vsem višnjanskim meščanom baje od roda do roda deduje in za pušča, da se ne menijo veliko, kaj in kako delajo »kmečki cepci« okrog njih. Več kakor gospodar Drnulja je pa porajtal njegov kozel Lisec, ki je bil zaradi pomanjkanja boljšega hleva v veži privezan, za te goste. Kadar koli se je kak pes oglasil v vežo, trgal je Lisec nemiljeno svoj motvoz in roge nastavljal in pripravljal se na trk.