Pologar leta 1913 odgovarja na vprašanja v zvezi z Zlatorogom: »Ko sem bil še majhen, sem slišal od starih ljudi, drvarjev od Tolmina, da pri Marijinem Celju pogleda enkrat z enega, drugikrat z drugega kota kozel z zlatimi rogmi.« Ostanek te bajke pa so našli tudi v Reziji: V Kaninu je kušel (kozel), ki ima zlate roge.13 O izvirnosti ljudskega Zlatoroga res ni mogoče dvomiti. 11 J. Abram: Opis Trente, Planinski vestnik XII, 1907, str. 182. 12 J. Abram: Bogatin, koledar GMD, Gorica, 1927, str. 68. 13 M. Matičetov: Pregled slovstva Slovencev iz Rezije, Slavistična revija, Ljubljana, 1968, str. 224.
Tako meni tudi raziskovalec bovškega izročila, domačin Ivo Juvančič (1981), ki v svojem razmišljanju sluti davno, predzgodovinsko korenino bajke o Zlatorogu in na več mestih poudarja, da je zgodba izvirna.14 Čeprav na začetku tega stoletja že pozabljen, se je Zlatorog vrnil v Trento kasneje.