V koledarju goriške Mohorjeve po prvi vojni najdemo namreč njegov članek o Bogatinu12 in v njem zapis o tem, kaj je povedal kmet Pologar iz Pologa v gorski dolini Tolminke pod Bogatinom, kamor so mnogi hodili iskat pravljični zaklad. Pologar leta 1913 odgovarja na vprašanja v zvezi z Zlatorogom: »Ko sem bil še majhen, sem slišal od starih ljudi, drvarjev od Tolmina, da pri Marijinem Celju pogleda enkrat z enega, drugikrat z drugega kota kozel z zlatimi rogmi.« Ostanek te bajke pa so našli tudi v Reziji: V Kaninu je kušel (kozel), ki ima zlate roge.13 O izvirnosti ljudskega Zlatoroga res ni mogoče dvomiti. 11 J. Abram: Opis Trente, Planinski vestnik XII, 1907, str. 182. 12 J. Abram: Bogatin, koledar GMD, Gorica, 1927, str. 68. 13 M. Matičetov: Pregled slovstva Slovencev iz Rezije, Slavistična revija, Ljubljana, 1968, str. 224.