le (801-900)

radovednosti plevke.	Le	dalje!V osrčju je zemlje	A
piscev pristaš, a rad bi	le	videl tvoje zapiske.	A
kar je lepega užil, to	le	zabi pri mladini, da ni	A
je vse drugače zdaj!	Le	nekaj let ‒ in potemnel	A
dragotin, pustili vetrnjaki	le	solze ti. A če so vzeli	A
jokal pol. Pa saj ni tako	le	meni, saj je vsakemu tako	A
vemo, kaj se vedno brani	le	v našo družbo, samotarka	A
vprašal jo, a vprašal jo	le	pôgled moj je koprneč	A
žalosti. A sedaj, adijo	le,	srčno prosim te, saj dovolj	A
/\ .. stran 20 . \/	Le	ti, dekle, ostani Meglica	A
tiste brke više! Naj	le	brado obriše! O, mene	A
kaj mi bo pamet! He,	le	naj beži, saj ji nihče	A
saj ji nihče ne brani!	Le	ti, dekle, ostani pri	A
več janjčka v rokàh, ima	le	prav majhnega mopsa, a	A
Prav, prav!	Le	molči še vedno, ker ti	A
nedolžno zlagala bi se.	Le	molči in pusti, da pijem	A
Ljubici Ne, molim te ne,	le	ne misli nikar, saj nisi	A
premagati se skušali.	Le	Metke ni zanimala, tam	A
pógled jezen je, ko v srcu	le	ljubezen je. Tam zunaj	A
nezvanka, a tebe, nevgnanka,	le	radost in smeh. Ah, vse	A
Ah, vse drugo je šlo,	le	tvoj pógled žari še, tvoje	A
sladko suženjstvo jaz grem	le	tvoje, draga moja ljubica	A
mošnjo, srce, pamet da	le	ni klobuka vzela! Da le	A
ni klobuka vzela! Da	le	ni klobuka vzela moja	A
spodila strani. Klobuka pa	le	vzela ni natakarica Fančka	A
/\ .. stran 47 . \/	Le	smehljaj se, ljuba	A
smehljaj se, ljuba	Le	smehljaj se, ljuba, le	A
Le smehljaj se, ljuba,	le	mežikaj, le šepeči, da	A
se, ljuba, le mežikaj,	le	šepeči, da ne bodem nove	A
krasni poljubujem lice.	Le	ropoči v hiši, da se pač	A
pariškem kroju. Ko bi	le	jeziček bolj kot stroj	A
poljubi najini. Zato	le	daj še, ljuba, še pet	A
Saj ni lastovica, misel	le	je prišla v moje srce	A
odmajala, da bi se kedaj, ej,	le	brez straha bodi, tvoja	A
ustvaril za sama zabávanja,	le	za ljubezen me dihnil	A
ljubezen me dihnil je vate,	le	za tem ciljem si trgaj	A
ti shajati duša mojà.	Le	smej se, le smej se, duša	A
duša mojà. Le smej se,	le	smej se, duša mojà, po	A
polni gostilniški koti.	Le	dva sta, ki tépek in lesnik	A
ej, pa ne marajo zreti	le	nate, oni si hočejo v	A
Kesanje Aj, šumite,	le	šumite, ve globoke vôde	A
general, jaz v srce ti	le	meč poslal, le vanj.	A
srce ti le meč poslal,	le	vanj. Je vzor li tvoj	A
ti spet iz groba vèn.	Le	spavaj, spavaj, srečni	A
starodavnem času živeli niso	le	na pevski gori, živeli	A
skupaj zbito, zmašeno telo,	le	glej, da te vihar razdel	A
obvarje, ko zvezda-ljubica	le	vame zre... Tantal Tantál	A
ki jo nemilost tvoja	le	nareja, ki meni vedno	A
zdaj dehteča in vesela.	Le	tu pa tam obišče jo na	A
a mislil bi, da gledam	le	minuto. Poljubil si, objel	A
ekstazi je, tako sem pa	le	pil malvazije, ki res	A
kakor stara mama. Jaz zrl	le	tvoja očka bi odprta in	A
Čemu!...	Le	tebe vzrlo je oko; ko	A
ne, vi milostna, smo pa	le	mož! Pač sem ljubezen	A
vem? O vem, da pojem	le	zato, ker smem povedati	A
čaka, telesnih radosti	le	konca ni. Ob Bramaputri	A
duši zdaj gori, to je	le	moje duše hrepenenje,	A
o demon, jeli, ti se	le	igraš? »Nikakor!	A
Ah, Bog si vedi, to	le	pač odslej za trdno vem	A
vredna ene kaplje cvička,	le	varaj jih, ne bodi brat	A
ključi, ki rad jih da -	le	trudi se, le uči, le ljubi	A
jih da - le trudi se,	le	uči, le ljubi s srcem	A
le trudi se, le uči,	le	ljubi s srcem, z glavo	A
In smrti ni!... Jaz vidim	le	življenje, ljubezen večno	A
z nepremaganoj temoj.	Le	malo strun napetih je	A
tem� duhá še mali broj	le	malo-malokdaj se oglasi	A
ne v sladki, čudokratki	le	minuti, ne, večno, kakor	A
barki sem potrti, a zdaj	le	jadra, ladja, mi razvij	A
Toda ne ribice, gladki	le	boki dev so ustavili hitri	A
Ljube devičice, ah,	le	se kópajte, ali vsaj lahno	A
vendar k nji ravno je veslo	le	misel slučajna, nadzemska	A
ti kot noga košutna.	Le	poj, če od zgoraj ti dano	A
Drugovi, jaz vem za resnico,	le	pojdite verno za mano	A
sluša jih, ne govori,	le	v sveto luč strmi, molči	A
cerkvi dol. O ko bi res	le	živa bilà. zaslúžila bi	A
nosil Jezuščka z osličkom	le	Jožef samó, pomisli, kako	A
\/ ‚Seveda, seveda,	le	proč od nje! Ná, majka	A
sijajno obabil?... O, da bi	le	zabil to žensko kedaj	A
nima pri meni ženà, zato	le	poberi kopita!« In ni	A
póme. A znanci okrog,	le	iščite lepih si parčkov	A
gaj že nič več ne šumi,	le	še malokedaj skozenj ptička	A
malokedaj skozenj ptička leti,	le	še malokedaj lep spomin	A
kron, vse drugo za denar	le	to, je naredil zastonj	A
imel glavó iz mramorja,	le	smejal se je z bradico	A
li reši dušo mojo? Jo	le	reši bleda smrt? Melanholičn	A
gosposko. Pa vem, da je to	le	izgovor njih tak, ker	A
prijatelj, nihče ti ne brani,	le	stiki bodejo naj čisto	A
bodejo naj čisto izpeljani,	le	eden slab, vsa pesem je	A
vzdihi, večne solze?	Le	zase, zase take pesmice	A
prijatelj,« je dejal, »	le	pili, in še enkrat, le	A
le pili, in še enkrat,	le	pili, nikdar ne prestani	A
Rožice cvetó vesele	le	ob času letne mlade; leto	A
ona spi; al posluša, me	le	skuša, al za druzega gori	A
vérval prejšnje dni.	Le	svéta, čista glorija,	A
prestal sam Bog ve kaj!	Le	jadra spet napnimo, valovam	A
moj up je šel po vodi,	le	jadrajmo za njim! Soldaška	A
z hiše solzice briše.	Le	eni ljubici je zvest,	A
prost bo vsak, ne vrag,	le	sosed bo mejak! Nazadnje	A
ubada, se upira, za smrt	le	skrbi. Grmado ′z njih	A
kak išejo dnarje, kak se	le	uklanjajo zlatmu bogú	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani