le (1.201-1.300)

prišel hudi čas! Ne	le	veje smrek, znani tihi	A
kom vse dni umiram? Ah,	le	tega komaj čakam! ŽENITOVANJ	A
41 Ko pred nadlogami 42	Le	pustite mi mladost 43	A
Sveti Jurij ta ni pa	le	cvetni maj, sveti Jurij	A
moč in priroda, in tema	le	zimski bil zmaj ... Sveti	A
25 . / Romanska Poj,	le	poj mi dolgo pesem o Mariji	A
večernih jih ur oznanjuje;	le	pridi še noč ‒: več življenje	A
vsake tlake; kadil bi	le	svoj živi dan, ‒ preganjal	A
Prastaro mi, slavec,	le	poj melodijo, v oblačila	A
poj melodijo, v oblačila	le	skrij me, noč, svoja,	A
ne ljubiš ti me, in ‒	le	to zanič, mladenka! Marica	A
marjetica v livadi?	Le	pelin pili smo z vrta	A
ko prej ni moj obraz ‒	le	zbudil ponos v njem se	A
o Silvestrovem strmiš,	le	srce ti bolj ledeno: z	A
prevar in ne izkušenj,	le	bodočnost v prsih spi	A
in za to mojo srečo ‒;	le	da ne hvali vas srce,	A
morebiti. In morebiti	le	je hladnost to in dušo	A
mi hudo še ‒ moglo bi	le	biti! Ko pred nadlogami	A
miruje. Prešlo je vse,	le	naukov še cel kor je nad	A
/ . / stran 43 . /	Le	pustite mi mladost Le	A
Le pustite mi mladost	Le	pustite mi mladost, potrpite	A
/ . / stran 53 . /	Le	zate živim, tak v pripekanju	A
kom vse dni umiram? Ah,	le	tega komaj čakam! Snubači	A
in čez planinske viške,	le	dežja v nje, a nam v srce	A
zbledel ni nič v lice; ni	le	deklic umel, tudi vragu	A
76 . / »Čuj, dragi,	le	pojdi zdaj, pojdi nazaj	A
glas v prsih mu pravi, »	le	pojdi,« de drugih, »le	A
le pojdi,« de drugih, »	le	pojdi, Pedanj ‒« Na glavo	A
dekle, mnogo sanj, besedi,	le	onih ne, v kterih ljubezen	A
dekle, mnogo dni in noči,	le	onih ne, v kterih iskale	A
mnogokaj večno naj spi,	le	ljubezen do te naj gori	A
imenitna in lepša vsa;	le	da vsaj malo tudi si užitna	A
prišel hudi čas! Ne	le	veje smrek, znani tihi	A
takrat srcu se sorodna,	le	človek ne ‒ Razum ima	A
prostran. Dva ne spita	le;	temna to noč, drugi, človek	A
žalovanje, Tinka, zate	le	je maj cvetoč, ne pa žalovanje	A
žalovanje, Tinka. Zate	le	je fant vesel, ki z nikomer	A
Od neba sem mrak hiti ...	le	še tam iz daljave v te	A
pokrajina priča z gorami -	le	s kakšnimi nameni, le	A
le s kakšnimi nameni,	le	od kod in kakšen sploh	A
pa vendar z več kakor	le	malce negotovosti, nocoj	A
tretji dar, ni kelih zlat,	le	pramen las, sprijet z	A
kositrne vojake, a zdaj	le	drugo polnoč čakajo, da	A
gluhe ubožne kralje -	le	v kletnem križnem hodniku	A
strupeni oplet napet,	le	v temnih stolpnih linah	A
zgodbe, ki to niso. So	le	zgibanke iz sanj.Odleteli	A
Ko se obrne, loči naju	le	naslonjalo potujoče materije	A
Nič več EX LIBRIS,	le	še IN VINO VERITAS. Zaživela	A
deklica, tam se bijejo	le	dečki in mravljice. PIVSKA	A
temi. Jutri bo mati	le	še motnja včerajšnjega	A
prave lege. Vsem se mudi,	le	njemu zastaja korak.Pred	A
domovi malih viharnikov.	Le	pogled bo segel čez.Mogoče	A
noge so se premikale,	le	resničnega premika ni	A
trebuhu. Solza? Ah, kaj še,	le	mrzla sled odtekanja,	A
Nato sem mesen.	Le	komu postajam sopotnik	A
razdalja, ni tesnobe, je	le	zrnast videz pomladnih	A
srce in lobanjo. Vse je	le	trenutek. Beli toni, vmes	A
členčiče ... Gola bit je	le	še zrcalna slika smrtne	A
samopriden in nesramen, ki prid	le	in dobiček mu je mari	A
prijazen. Izvoljenim	le	hraniš sladko kašo; a	A
to se mora reči; oh,	le	predobro si Slovence sodil	A
tebi treba ni in duha, da	le	jedila ga imajo zate.	A
peccavi, kaj dé, da nam	le	delaš dobre cmoke, če	A
učenika. Kdor vedno »ribo«	le	in »raka« sklanja, temné	A
tvoje letajo puščice,	le	njih napake vidiš in krivice	A
tudi mnogokaj izpridite,	le	prestavljaček milosten	A
petja sladki dar podari!	Le	pihaj, le pihaj, veter	A
dar podari! Le pihaj,	le	pihaj, veter hladán!	A
pihaj, veter hladán!	Le	pihaj, ter hladi mi čelo	A
temi pozabljena medlí!	Le	jokaj, ali se ne jokaj	A
tiho, tiho, serce moje!	Le	malo časa še voljnó Prenašaj	A
Drugo je življenje tam;	Le	sercé nam za ljubezen	A
dékle ljubezni vredno!	Le	bliže sem, bati se mi	A
zlato, priserčno dete!	Le	hitro spet v roko popotni	A
‒‒ ‒‒	Le	šumljajte, le skakljajte	A
‒‒ ‒‒ Le šumljajte,	le	skakljajte, Vi valovi	A
strah, neznan je up.	Le	énkrat daj še, majnik	A
Zvestoba ž njo šla iz svetá;	Le	v vašem gnejzdu, tica	A
‒ ‒ Za svojem	le	vsak veseljem hodi, Ti	A
resnična, ali kriva, Da me	le	teši, nič ne dé! Ko je	A
ljube dela ni zvesté?	Le	poj, le poj, vesél žvergoli	A
dela ni zvesté? Le poj,	le	poj, vesél žvergoli, Cvetó	A
stran 40 . / Enkrat	le	mislilo si nase, Greh	A
temno noč, Sam ‒ v serci	le	temna žalost z máno!	A
germovje sklene za mano!	Le	pojdi, kamor ti serce	A
najde brez mene sreče!	Le	pojdi od mene, le pojdi	A
sreče! Le pojdi od mene,	le	pojdi molčé, Saj ti ne	A
zagrinja; Ni čuti glasú ‒	le	meni doní Po gozdu samotnem	A
tí si mi bila, zdaj še	le	znam ‒ Tako sam, tako	A
hrepeneče; Za tóvarišico	le	žalost imám ‒ Tako sam	A
Sladkó priliznjen glas:	Le	miren bodi! O tebi govorí	A
ti prošnje moje, Sercé	le	blago vedno slušaj svoje	A
en dober poljub, Takó	le	se stavimo v kljub! Skerbi	A
penica: Kaj praviš, oh! je	le	preres, Ko luna solnce	A
v strahu vse se križa;	Le	hitro! kje je kaj drobiža	A
kakor prej je zopet svet,	Le	urno v tamno luknjo spet	A
ravnopravno, Ne več, da voljo	le	storim očetno. Solncu	A
zanjke staviš ljudem,	Le	varuj, da nam ne zabredeš	A
pači, lic si ne maži;	Le	v pravi podobi se enkrat	A
čednih; To dà, prijatelj!	le	malo kaj vrednih! 14	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani