čas (201-300)

strežaje na levi: Še je	čas.	Jaz hočem pričati.	A
on je vse zakartal svoj	čas,	sinova sta pa po njem	A
žalostna in potrta sem zadnji	čas	zelo.Pa vedno mislim na	A
Zdaj mora priti vsak	čas.	Slišala sem na stezi, kako	A
Pri meni pač ní kratek	čas.	«‒	A
Nalil ti ón je tisti	čas;	Ko tebe ní biló domá,	A
njega rad čitam vsegdár;	Čas	létnico zglódal mu davno	A
meči.. Skoro i naš pride	čas!	« »Punt slovenski ‒ tiho	A
življenje! O krasni minúli ti	čas,	Ko Turkom sva cépila glave	A
solza padaj! Zdaj črtaj,	čas	nemili, gube mrakotne	A
za pusti, za dolgi svoj	čas?	Oh, kaj sem prinesel?	A
nazaj, krilati, neuzdržni	čas,	ko pred očetno hišo v	A
odcvetel, mladosti že	čas	zvonil je pokop Kot resen	A
da nikdar je ne ozdravi	čas?	Žalosten sem tudi jaz	A
dejanje resno, kot je resen	čas?	Ljubezni vnovič ti ne	A
Ni tega nečem, da bi	čas	ovadil koga izmed vas	A
Poznaš li ti samega sebe?	Čas	hitro na zemlji poteka	A
govoriš samo: Minil je	čas	... Če bolečini nas preda	A
gluh, dokler te bridko	čas	ne razočara. O, kolikrat	A
gorim od želje ene same:	Čas,	vrni ure davno mi prešle	A
de mladeniču čez majhen	čas:	»Nikogar nisi videl izmed	A
kje nehata prostor in	čas.	Ob njem bi sedela in mirno	A
presrečno ob strani njegovi mi	čas,	kako bi ljubila se večno	A
konca ni nobenega. Ne	čas,	ne prostor za seboj ne	A
cvela pozna še v jesenski	čas,	nepoznana, osamela in	A
prazen up ne zibaj, da	čas	prihodnji ti povrne, kar	A
povrne, kar ti pretekli	čas	je vzel! Po svetu hôdi	A
rana zaceliti more le ‒	čas.	II.	A
nekdaj ljubil nem, ves	čas	sem te ljubil brez upa	A
III.	Čas	beži ko silen veter za	A
Oba se zamislita kratek	čas;	no, skoro spet Naman povzame	A
obhajala je zemlja zlati	čas,	na tvojih ustnicah so	A
. / stran 10 . / 8.	Čas	je upognjen in črta zgodbe	A
nedrih drugih se ziblješ en	čas,	listek pa vene, njega	A
rajše pridružili, kratek	čas	delali - krasni metuljčki	A
novega iztaknil?« Da je	čas	kot brzi vranec tam po	A
v hipu nanjga skoči...	Čas	je sonce, ki nam večno	A
On v zavezi novi, no,	čas	je večni stražnik v nje	A
Spomini I To bil je	čas	prerójene nature, ko plava	A
/ Starec in ptica	Čas	hiti in ne odlaša, staro	A
dnevom dan izginja, ker se	čas	in svet spreminja, niso	A
molči, starče sivi!	Čas	hiti in ne odlaša, staro	A
sovražnika, saj je že zadnji	čas.	«... Noč na poljani Konec	A
cveteče v srcu nosim vsaki	čas;	in kak vé, ki bi nje hvalo	A
Vrnil bo se prejšnji	čas;	hodil pota bom temotne	A
pevec brez upa, stari	čas	skorej nazaj si želiš	A
jo srčno bránit′ kliče	čas!	Živé naj vsi naródi, ki	A
jo ljubil presrčno ves	čas;	v kteri očetje so naši	A
mesti ímel bom za kratek	čas.	” “Ceste tebi ne zapéram	A
ženice, ljubce ne za kratek	čas.	” “Vé si pa želte možičke	A
uro: “O, predpust! ti	čas	presneti, de bi več ne	A
húdo. O, predpust! ti	čas	presneti, de bi več ne	A
húdo. O, predpust! ti	čas	presneti, de bi več ne	A
je sonce, ki so tisti	čas	sijale. Bolj ko lepa Rozamunda	A
Moj konj cepta, poteka	čas,	ne smem se dalj muditi	A
poje, se mi zdi, poteka	čas	mi tukaj!‒	A
nejevolje sled. Dalj	čas	ni trupla gledat′, dih	A
spet ′z njega; ak bo ta	čas	splahnelo, spet zagrebímo	A
. / stran 76 . / Bil	čas	se je Micki prikupít′	A
Micki prikupít′, zagódnico	čas	ji je bil naredít′. Pod	A
pustam z njo poročit′. Ta	čas	je končal bil vojsko mir	A
leta so preč, zdravnik je	čas,	razjásnil se spet je godca	A
igrala, draga! lani ‒	čas	hiti; letos že unemaš	A
unemaš srca po Ljubljani ‒	čas	hiti. Koder hodiš, te	A
nam zvezde kraj oznani ‒	čas	hiti. Zdéj je Hanibal	A
ostrášen, ne ustrahváni ‒	čas	hiti. Deklica prevzetna	A
starat′ že v srpáni ‒	čas	hiti. Pevca ubozega usliši	A
bo Maháon njega rani ‒	čas	hiti. De Helenina lepota	A
le pesem sama brani ‒	čas	hiti. 6 Al bo kal pognalo	A
blagodarne tiste cel	čas	so blagih sapic pogrešvále	A
/ stran 121 . / Cel	čas	so blagih sapic pogrešvale	A
sapic pogrešvale Cel	čas	so blagih sapic pogrešvále	A
njih sonce sije; Cel	čas	so blagih sápic pogrešvále	A
. / Življenje ječa,	čas	v nji rabelj hudi, Življenje	A
hudi, Življenje ječa,	čas	v nji rabelj hudi, skrb	A
in veže božje goré; ‒	čas,	Črtomir! je vzet′ orožje	A
dana; al je za majhen	čas	se združit′ vredno, de	A
bom pri očeti čez majhen	čas	deviška te nevesta, dokler	A
mojega vratu, on ves	čas	nepremično gleda.	A
povodenj, se v gromu ruši	čas,	zasuje lava vse od	A
vidim, da te dohaja	čas	- znova se boš obrnil	A
sam objem, še ves	čas	čutim trzanje v svojih	A
luno ste, blodite skoz	čas,	v sanjah kličem vas	A
tavala, za kratek	čas	obstala, kot vsak potuhne	A
skupaj mínil náma zláti	čas.	Zdaj pa síli sreča	A
krátko kmálu príde	čas	sadú. Čast domóvju	A
priplázi se z gróba: ”Vže	čas	je odkríti bel cvét?“	A
”Kaj povedal si mi,	čas;	živel srečno sem življenje	A
pri víncu in píl, da	čas	bi podíl. Budíjo	A
kratek ločítve je	čas.	Luna síje, burja bučí	A
stiska srce kratek	čas	... V Bogu naj vam	A
sveče, ki le kratek	čas	gorí. Ali bratje	A
- In	čas	hití ...In gozdna je dvorána	A
Solnce vzíde in zaíde	čas	beží, beží ali tebe	A
. / stran 208 . / O,	ČAS	O čas, ko v temno	A
O, ČAS O	čas,	ko v temno večnost brez	A
vedno več trpljenja nósi	čas;	nimam niti ljubice	A
Toda kavo pil si tisti	čas	... MIGNON	A
izginil je poprejšnji	čas	kot megla v gori, ko	A
polni nebeško‐lepi	čas	ko vsi smo bili zbrani	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani