čas (301-400)

kakó me ljubiš. Nemo	čas	hití in tvoja z njim	A
samó še čisto kratek	čas.	”Poglej, Helena,	A
sonce umira in príšel ho	čas	- prišla bo noč nad	A
pógled od mene?	Čas	je bil, ljubica! Tiho	A
Kako sem blodil ves	čas,	vso noč po potih neznanih	A
in sam velikonočni	čas,	nedolžno zró oči otroške	A
zaželjena, prišèl je	čas	... Glej, vse moje	A
slavec je zaplakal tisti	čas.	”Ah ostani še trenotek	A
sovraštvom mi je vračal. Tisti	čas	je bilo meni, kakor	A
Ah, zakrit je prejšnji	čas	v njeni duši sanjajoči	A
snù ziblje ptičke pozni	čas,	in slavec ljubi kakor	A
pógled od mene ...?	Čas	je bil, ljubica!--	A
zdaj, zaželena, prišèl je	čas	... Glej, vse moje	A
stojím. na véčer že tvoj	čas,	a večno ne živí nihčè	A
tistem Bog začaral urni	čas:	vso dolgo, dolgo večnost	A
ve, kdaj? ‒‒‒‒ Zdaj je	čas,	zdaj začni, temo izruj	A
Zdaj! Zdaj je	čas,	zdaj se na noge postavi	A
ODISEJADA FIČFIRIČ	Čas	otroštva je minil ‒ bilo	A
stran 29 . / Prišel bo	čas,	ki ne bo več tvoj čas	A
čas, ki ne bo več tvoj	čas,	moderni človek, ki daviš	A
snovi izprebistrek ‒	čas,	trenutek, ko se duševnemu	A
Bogve ... Sladkotožni	čas	dušo v sanje topi, a ta	A
petnajst let, njih prvi	čas,	njih nežni cvet! Tako	A
noči ‒ hej, jaz vedno	čas	imam! Kak sramežljivo	A
žolto rdi ... Ah, to je	čas	žita zrelega, globoko	A
zbežal moj mili je ... lepi	čas	je minul, pusto mi v sili	A
ki ga ume pod trudni	čas.	Neštetokrat sem mimo	A
vzbudi hrepenenje večerni	čas,	kot v temi bil zvonjenje	A
je tvoje in za majhen	čas	‒ kot hrast vejevje svoje	A
lučka ti, beži za ves	čas	duh mraka, neskončnosti	A
žari in blešči čim bližji	čas	je polnoči! To noči jasne	A
bil? Bil to lepi ni	čas,	brez vse radosti mil,	A
radosti mil, nevesel ‒ zlati	čas!	Zdaj vsa prelest, prostost	A
ki ga ume pod trudni	čas.	PESEM O AJDI Kakor bela	A
stran 61 . / PRIŠEL	ČAS	JE KROG BOŽIČA Prišel	A
JE KROG BOŽIČA Prišel	čas	je krog božiča, bele naokrog	A
noč, to jim je sojen	čas!	Okno v severu šklepeče	A
to redki jim je cvet! v	čas	svetlobe dneva medle v	A
pred mano. Kaj moč mi,	čas,	kaj si mi dan? Kar bilo	A
poletno noč. Cvetov zdaj	čas	in čudnih je semen, vse	A
planjavo v polunočni pozni	čas,	mir znaneč, živečim spravo	A
sebe premagati zlobni	čas,	daj okusa mi pravega in	A
ZIMSKA PESEM Prišel hudi	čas,	prišla zima, mraz, bog	A
bog z menoj, prišel hudi	čas!	Ne le veje smrek, znani	A
bo bela nedelja, potlej	čas	pride vróč, hej, tega	A
Vedomec 77 Želje 80 Prišel	čas	je krog božiča 82 Balada	A
kakor meni tesno je isti	čas.	Škrjančku več leteti,	A
sladko. Tihi, polunočni	čas,	trepetanje zvezd v višavi	A
sveti ‒ lahek bo poslednji	čas,	lahko mi umreti. Nageljne	A
in sram me je za prošli	čas	... Prešla slabost, bremen	A
Ljubila sva se; bil to je	čas	cveteč, to bila je vesela	A
vesna, zdaj ni več, ta	čas	je preč, in modra sva	A
bo bela nedelja, potlej	čas	pride vroč, hej, tega	A
poletno noč. Cvetov zdaj	čas	in čudnih je semen, vse	A
jesen, ti lepi, bajni	čas,	ne zveni mi! Mladost,	A
stran 82 . / Prišel	čas	je krog božiča Prišel	A
je krog božiča Prišel	čas	je krog božiča, bele naokrog	A
nestanovitni. Glej, prišel	čas	k nam mrazni, adventni	A
k nam mrazni, adventni	čas	kesanja, pokore čas in	A
adventni čas kesanja, pokore	čas	in kazni za šumna radovanja	A
sebe premagati zlobni	čas,	daj okusa mi pravega in	A
tih, odljuden zimski	čas	‒ da še deklic ni nam	A
Zimska pesem Prišel hudi	čas,	prišla zima, mraz, bog	A
bog z menoj, prišel hudi	čas!	Ne le veje smrek, znani	A
pred mano. Kaj moč mi,	čas,	kaj si mi dan? Kar bilo	A
kočijo, potem ko je ves	čas	od zajtrka, kmalu po deveti	A
hitina, snidejo s krajem	čas,	zatisnejo objem, dokončna	A
silno lažno, poglobljeno v	čas,	prav tebe sprašujem, kako	A
sokove, jesen je vendar	čas	plodov. OSAMLJENOST	A
Po cele dneve vpet v	čas.	Postmoderna dikcija; veter	A
Češ, za naslov je še	čas,	lahko pa ga dodajo prijatelji	A
nekoč pojenjalo, ko bo	čas	postal mrzla enota, ko	A
Razmerje je vezano na	čas:	nežen splet trenutkov	A
kitarami in tamburami.	Čas,	razlit po produ ... Prijateljic	A
friki, šejtan v raju pije	čas.	Pijan od nemih bonbonov	A
Haiku dahnjen v jelena ‒	čas	ima korenine v ledu.	A
rokah bledijo v noč.	Čas	žareče ihte kliče po ostankih	A
bo pisala zgodovina.	Čas	bo zredčen, nato bo sledil	A
o, sneg poljubov, o,	čas	veselja! Ko se predramiva	A
XV Vrtí, spreminja	čas	se brez prestanka! Prej	A
hišice gradili, za kratek	čas,	ne na ogled ne v rabo	A
s čela kapa; postoj en	čas,	da malo se oddahnemo!	A
zabavice; zdaj maščevanju	čas	je zaželeni! Izpoved mojo	A
naše prepotrpežljivo.	Čas	je, da že prestanemo mižati	A
moje Povernil bo se zlati	čas!	‒‒	A
serca tvojega spomina	Čas	ne izbriše, in ne druga	A
Ko je prišel nevarni	čas;	Kaj ni natora te odela	A
vživaj mladost, dokler je	čas!	‒	A
mi bode nocoj pokoja.	Čas,	da se v počitek truden	A
spet, Gorečo željo mi je	čas	dozoril. Prinesel sem	A
Saj bilo je pa tudi	čas,	Da svet dobi ves drug	A
mladi ti? Iskati si je	čas	pokoja, Vse že počiva	A
hišam so zaperte duri,	Čas	pólnočnej se bliža uri	A
Spet prišel bo tisti	čas,	ko z neba bo dan za dnem	A
nas ... Pridi kmalu tisti	čas	in pokrij te črne dni	A
izvir ... ... ... ... ... ... ... ... .	Čas,	ki bo prišel, je blizu	A
in slutim z njimi lepši	čas	... Zato ne joči, mati,	A
nočjo, to so znaménja za	čas	pred vstajenjem. Stara	A
čujte: »Blizu nas je velik	čas,	mar ni več zavesti v vas	A
radijskih aparatov Prešel je	čas,	ko smo kot želve boječe	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani