Ti med materne petice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno djal popolnama na suho; stari óča se bo praskal, gledalá bo mati čudno, malo penezov poslala, dókaj bóta mi naúkov: vender to bi še prenesel, to še ni narveči húdo. O, predpust! ti čas presneti, de bi več ne príšel v drugo! Sem obesil závolj tebe dókaj časa uk na kljuko; treba prečuváti bóde več noči s prižgano lúčjo, dolgo si glavó beliti, de popravim spet zamudo; vender to bi še prenesel, to še ni narveči húdo.