pota (101-200)

po gozdih, meril drevje, ogledoval, kakšna so	pota,	kod najzložnejši dohodi, poizvedoval, če ima	A
najboljši sodnik. »Tukaj pa se ločita najina	pota,	« je končal. »Lahko noč, Micika!«	A
in dal denar z njim? Ali se ti ni vrnil sredi	pota	hlapec in se pridušil doma, da je zgubil denar	A
kako skrbno jih zapira Urša, da se celo vrača s	pota	in poskuša, če je zaklenila. Stopila je v sobo	A
sodišču?« je vprašala Korbinka. »Sitnosti bodo in	pota,	« je pristavila Gričarka, in šli sta vsaksebi	A
od doma po svojih poslih in se vrnil na pol	pota	in hitel domov.Če ni takoj dobil žene, jo je	A
napoti včasih Ivan zvečer proti Šmihelu. Na pol	pota	pa se navadno ustavi, premišljuje, zmaje z glavo	A
izposodijo hlapca, da je zaviral. Posebno varna	pota	v tistih časih niso bila, in dasi je bil Viljem	A
Caheja in vprašal po njem. A kdo bi vedel za	pota	žejnega poštenjaka! »On rekognoscira!« je dejala	A
kakor njegov gospod, sovraži tudi on vsa kriva	pota	in niti s sovražnikom ne postopa drugače nego	A
strašno silo je priletela železna teža, a sredi	pota	k svojemu cilju jo je srečal grofov meč, ki	A
jaz ne bil mogel tako daleč priti, že na pol	pota	bi bil obležal.« »Boštjan! ti se menda nikoli	A
bil vedno bolj divji, tu ni bilo nikakršnega	pota,	nobene steze, skala je ležala na skali in Tonček	A
lep denar! Ko bi jaz le na pol toliko poznal	pota	od tod naprej, ko jih poznam od tod nazaj do	A
tobaka in ga vrže k onim petim. »Nak, tega	pota	pa ne bom tako hitro pozabil!« spregovoril Ocvirek	A
mimogrede, ali pa ponevedoma pade v travo kraj	pota,	ko se bomo izprehajali po vrtu.« »Tebi je vse	A
ukali, na vasi so bili pa vsi, vsak je šel svoja	pota	in dekleta so si drugi dan pravila na potoku	A
prišli v pravo puščavo.« »Kolikor sem mogel s	pota	videti, okolica je prav prijazna.« »Jaz nisem	A
torej se hitro umakne za kozolec, ki stoji tik	pota.	Stari Boltovec je šel iz mrtvačnice, tu je Dorici	A
ljubila, zapustil je, vrnivši se z daljnega	pota,	Julijo in si našel drugo nevesto.In kakor bi	A
stari lesniki, ki je stala v gošči, ne daleč od	pota.	Tja gre, razprostre svojo ruto po tleh, nanjo	A
bil beneški Slovenec. Čerin je bil od dolgega	pota	preveč utrujen, da bi bil mogel še tisto popoldne	A
v katerih je tako »mično« popisano, kako se	pota	križajo, kdaj gre cesta po ravnem ali vkreber	A
tudi v tr�p, ki se poti in trudi, popisuje nam	pota	domačije, se vriniti želim ... « verjemi mi,	A
včasih je pot hudo napeta. Še nisva bila na pol	pota,	pa nama je že od vsakega lasu kapal pot.Na poti	A
tudi jaz, ki sem bil nekoliko truden od dolgega	pota,	moral sem misliti na počitek.Spalnica mi je	A
poljsko miš, katera je ležala mrtva na sredi	pota.	To je bil obed, kakršnega še ne, kar so slekle	A
Štefan ga je zgrabil za vrat in ga potegnil s	pota.	‒Z Bogom, ‒ se je še enkrat obrnil k domačim	A
Komaj je imela četa za seboj par kilometrov	pota,	jo je objel nepregleden gozd.Cesta se je dvigala	A
Užoka. Pred seboj so imeli skoraj še polovico	pota,	zato po nepotrebnem niso smeli izgubljati niti	A
113 . / Prehoditi je bilo treba zadnji del	pota.	Ta je bil najtežji.	A
onstran katere se končujejo samotna ciganska	pota.	Mikalo ga je v Veliko vejs, v gostilno, k Petarnim	A
postaji svojega veselega, prav nič križevega	pota,	temveč tudi došleki iz oddaljenih predelov in	A
nadaljevanje stvarništva, zdravilo zoper kriva	pota	- danes pa je nekaj spotakljivega in nespodobnega	A
razkosana in razdejana, zberejo se na pragih, na pol	pota	med sosedoma, na križpotju, tostran in onstran	A
se še vidi krik, ki je otrpnil, omagal na pol	pota,	se strdil, ne da bi bil opravil kakšne vrste	A
končal, kaznoval se je sam, ker je zašel na kriva	pota	in se nepripravljen znašel pred nesmiselnostjo	A
bil umaknil predlansko zimo kobilico kočiji s	pota?	Oni gospod na vozu je bil cesar, pa nihče drug	A
taka je le: kadar se človek zasukne s pravega	pota,	naj bo še tako močan, pa se vendar boji, če	A
Temu kraju se pravi na Libergi. Tik	pota	stoji cerkvíca brez duhovnega, pa ima pokopališče	A
in tudi ne morejo več zasukniti iz navadnega	pota.	V narodu je snovi dovolj, zlasti za šaljivo pisanje	A
uči ljubljanska porcijúnkula ter mnoga božja	pota	na zemlji.Brezzobe starice in nadušljivi dedci	A
kjer je bivalo pet orožnikov, ki so stražili	pota	in Samojlovo zalogo.Precej za hanom onstran	A
Vozniki tukaj niso dragi.« »Pa cest ni, cest, in	pota	so zanemarjena.To vpliva na certo, o‒o‒« Si	A
han ali han ob Oskovi. Tukaj se ločita najina	pota.	Tvoj pelje dalje vedno poleg potoka, jaz sem	A
posvetil nanjo. Temna je bila in naporna kakor	pota	v Dantejevih vicah.Od vseh strani je sililo	A
planine v Kladanj. Pa malokomu so znana takšna	pota.	Samo hajduki so jih dobro poznali, kadar je prišla	A
ne morem biti. Ostro so odslej začrtana moja	pota,	edina moja strast je odpor na vsej črti, odpor	A
kazinski vrt ‒« »Nihče ne sme zaiti na kriva	pota.	Tega smo se učili že v prvem katekizmu.«	A
namreč sekanje. »Sedaj bomo napravljali samo	pota	za odpravo lesa, les pa naj stoji,« je mrmral	A
iznebil kazinske družbe in da lahko hodi svoja	pota.	Drugo dopoldne so sedeli v biljardni sobi kazinske	A
je nadaljeval, »le škoda, da so naši mladini	pota	preprežena s trnjem in da se ne zna in ne more	A
katerih je deležna, in vedno me je vabila na božja	pota	in mi hvalila samski stan in večno devištvo	A
zavisti. Mogočno je korakal in že je premeril pol	pota,	pa ga je dražilo, žive duše ni bilo na cesti	A
In kar prva je, preden prideš v Butale. Od	pota	stoji malo v kraj, to pa nalašč, da s ceste	A
pri agini bukvi na levo, in ko prideš na pol	pota,	zopet na levo in tod in tod.« In je tako točno	A
hočeš, to so božji posli. Jedva sta storila pol	pota,	že sta ju zvabila senca in hlad, krenila sta	A
sejmišču, kar se ustavi svinja, se uleže sredi	pota,	zadovoljno kruli in ne mara naprej. Kakor da	A
področju. Tako se mi zdi, kakor da hodi nova	pota	in zasleduje nove cilje. Kuha pa v znamenju	A
smejala dacarju in ne hlačam. Preko tega dokaza ni	pota	in ga ni. Ako bi pa navzlic temu in zoper vse	A
zaliti je čital staro razsodbo iz pravde zastran	pota	čez senožet in jo je čital rahlo in zmerno,	A
Časi so čudni, hitro nastanejo sitnosti in	pota.	Tak otrok bi lahko spravil človeka v čudne zadrege	A
se mi zdi: baš ta koder je obrnil dogodke na	pota	daleč stran od mojih blagih namenov.Tako včasi	A
vprašanje o vzgoji. Toda baš javnost hodi kriva	pota.	Da pušča pesnike umirati od gladu, tega javnosti	A
Če ne zlepa, pa zgrda! Vlada ima sredstva in	pota	in mora skrbeti, da se njena volja, razodeta	A
Opravljam vladne posle, dajem svete, imam zanjo	pota	in konference ‒ dekreta pa nimam nikakega v	A
namenjeni drugam, pa ju je od same obzirnosti sredi	pota	zatajil in spravil.Pa se je sramoval svoje okorne	A
ampak zmešana. Še sitnosti bodo zaradi nje in	pota.	Pomaknil se je počasi proti durim.	A
odkašljal se je in stopil iz hleva. Prek	pota	mu je ležala motika in se je spotekel ob njo	A
Stenarja v Vrata, in zagazili smo v zadnjem koncu	pota	v tako ogromno blato, da smo bili videti, kakor	A
h koncu postal zopet tako čil, da je še več	pota	delal po cesti, nego neobhodno potrebno ... A	A
obljubil ali ne, ker ima sicer sitnosti in	pota.	Ali vsi ti ugovori so brezvplivni, uvažujé,	A
odškodovati ljudi, ki so imeli v tej stvari stroške in	pota,	in tudi kurator gotovo ni zavezan čisto zastonj	A
je bil privadil molčati in molče hoditi svoja	pota.	Tako je najbolje vozil.	A
Kaj pa naj storim?!	Pota	mu ne morem prepovedati mimo hiše, oči mu ne	A
skozi vežo, češ: »Kamrico ste si izgovorili,	pota	vanjo pa ne.Hodite skozi okno!«	A
nosom, ima že svoj pomen. Ne zaradi časa in	pota	‒ dan s pravdo je tako ali tako ves zgubljen	A
toda uvaževati je, da ženska logika hodi svoja	pota.	Gospa nadučiteljeva je sklepala roke, kaj da	A
Mateja Vrbajsa, ki je stal razkoračen sredi	pota,	zrl v tla, gubančil čelo in s prstom pisal v	A
na koncu. Nanča jo je jemala s sabo na svoja	pota;	trdila je, da zato, da se brani hudih ljudi	A
saj vem, da komaj čakata, da se vama spravim s	pota.	«Šla je na dvorišče in z dvorišča nazaj po stopnicah	A
komaj tri mesece. Jerajeva je krenila na druga	pota.	»Koliko jih je, da jim ne zadostuje plača, pa	A
in jo mahnem proti domu. Ko pridem na pol	pota,	naenkrat pravi v žepu takole: ‚Tk, tk, tk.’	A
Kocmurjeva je poročala o neuspešnosti svojega	pota	h Kožuhovi. Kocmurja ni stvar kaj zanimala.	A
željo po grižljaju kruha. Upehan je bil od	pota	zadnjih dni in od mogočnih novih vtisov, trudne	A
gledale okrog brez cilja. »Ali mi ne greš s	pota,	seme zanikrno!« je zdajci zakričal vanj možak	A
oglasila, odleglo je Kocmurki: hujši del svojega	pota	sem prestala! Nanča je sedela pri oknu, vsa	A
suženjstva, da nikdar več ne zaidem na kriva	pota.	Prisrčno vas pozdravlja vaš nesrečni sin Stanko	A
smo, da bo nos tisto. Toda hodi moda svoja	pota	in ni odrezala nosu, nego je pokazala razstava	A
knjiga! Njeni zgledi morajo tudi nam kazati	pota	in cilje. Npr. vzemimo kroto.	A
slab spomin ‒ in služijo prebivalcem za njihova	pota	razne ceste z raznimi imeni.Ena v starem mestu	A
sem resnično izgubljen in si ne vem sveta in	pota,	kako bi si uravnal vsakdanje življenje! Recimo	A
drugače se lahko črta ‒ in otvarja cilje in	pota	in smernice in smotre in svrhe in sploh. Gospoda	A
zakon, da uideš natakarici z zapitkom, nimaš	pota,	da se izogneš taksi. Na razporoke ‒ in se varčni	A
potem v priznani svoji modrosti iskal in našel	pota,	da se režim ne bi menjal vsakih štirinajst dni	A
treba žvižgati na pomoč, ne s kompasom si iskati	pota	kamorkoli. Zjutraj so ga pošteno zdrgnili, umili	A
iz Slovenije in se mi jako zagonetna vidijo	pota	narodnega gospodarstva: iz Slovenije tihotapijo	A
strahu, toliko da sem telovniku odpel gumb, da s	pota	spravim sleherno oviro obljubljenemu smehu.	A
naših merodajnih krogov, da spotiko spravijo s	pota.	Jaz mislim, da je stvar premalenkostna, da bi	A
»Detelja je lepa!« »In gosta, da nima kosa	pota	skoznjo.« Nato je obšla njivo, krenila na ozare	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani