nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Vse to pospravljanje za seboj in novo urejevanje svojih zadnjih let ga ni skrbelo, skrbeli so ga potresi, ki jih je povzročala Helena in so se čedalje bolj krepili, pokopana pripogibala in lomila, o katerih se je izkazalo, da so bila le domnevno pokopana. Sicer je ugotavljal na sebi nezamenljiva znamenja in se zavedal njihovega jasnega pomena: ni hodil več zravnano in pokončno in včasih so se mu pocedile iz ust sline; ne potrebuje več veliko spanja in noči prebedeva, bere knjige in se sprehaja po pokopališčih, skesano se spominja starih prepirov z veroučiteljem na šoli; ne sanja se mu več o Adamu in Evi in njuni neovirani ljubezni: za njiju svobodnega časa je bila telesnost nekaj naravnega in lepega, seks nekaj običajnega in nenadomestljivega, znak telesne in duševne skladnosti, resničenje in neokrnjeno nadaljevanje stvarništva, zdravilo zoper kriva pota - danes pa je nekaj spotakljivega in nespodobnega, skrpucalasti ostanek človeške celosti, enotnosti in
dostojanstva! Odkar so svetniki v oltarjih, je ars amandi v koritu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani