nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Vmes zajaskajo kokoši, ali nadodajo goveda, ali bavkne pes, na pse se zaneseš, vedno so bili na tvoji strani. Prvo delo, ki čaka vas po tvojem vkrcanju na vlak, je združitev razkosane vasi, za to poskrbijo takoj po tvojem odhodu, na vasi zamrgoli, z vseh smeri se zberejo, kjer ravno nanese, tu niso izbirčni in povrhu se mudi, kajti vas je razkosana in razdejana, zberejo se na pragih, na pol pota med sosedoma, na križpotju, tostran in onstran plotov iz krajnikov ali kjer koli, v teh rečeh res niso izbirčni ali malenkostni, nikoli niso bili in tudi ni treba biti, vsak kraj je dobrodošel za dobro besedo, zadnje kotišče je pripravno, da staknejo glave in opredelijo tvoj odhod, ker se ravno odpravljaš na vlak in si zategadelj sam kriv, nekaj imajo za plotom, danes to, jutri ono, šmentano natančni so, kadar se jim zljubi, ugotovijo, kolikokrat si rabil besedo rit namesto zadnjice ali popoja, prepričani so, da je rit grda, zadnjica in popo pa sta lepa, vaščane
razdelijo v dva razreda, v razred z zadnjicami in popoji in razred z ritmi, lahko ti je uganiti, v katerega so uvrstili tebe, ki se odpravljaš na vlak, prišlo je na dan, prihaja na dan, izginja v noči, teče skozi noč in na onem koncu spet prihaja na dan, novica žoka novico, ožemajo jih in se parijo, dokler jih ožemajo, glave se strnejo za zadnji segljaj, bolj ne gre več, bliže ni več mogoče, parjenje traja, dokler jih ne užuga. Tako pravzaprav ne sediš v vlaku, čeprav si se medtem že vkrcal, temveč se potikaš v gobcih svojih vaščanov in si povod, da se parijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani