Solnce je žgalo kakor ljuto, kaj hočeš, to so božji posli. Jedva sta storila pol pota, že sta ju zvabila senca in hlad, krenila sta v kraj in sedla, Segala sta v siti svoji torbi, da se gladna okrepčata s koruznim kruhom in domačim sirom, potem bi nastavila pot. Kruh je bil trd, sir je bil pust, pa reče prvi: »E, da bi se zgodilo, da je ta dolina polna cicvare!«