pota (601-700)

Vsepovsod je dehtelo prijetno, zakaj kraj	pota	so cveteli veliki, gosti grmi rdečega ravšja	A
In šli so po isti stezi nazaj do širokega	pota.	Tam pa so zavili naravnost v gosto rušje.	A
ovinku. Zagledal je volka, ki je sedel sredi	pota	na zadnjih nogah in gledal za tropom vaških	A
strmini navzgor, kakor bi se bal, da se še sredi	pota	premisli.Prišel je do ograje, a je videl, da	A
pameten. Ne boš silil in rinil na stranska	pota,	ampak boš hodil po stezi, koder vodita poštenost	A
razodel Janez. Maruši je obstala žlica sredi	pota	in izlila juho.Štefa je z odprtimi usti gledala	A
vojak,« je odvrnil Miha. »Vse te gozdove, vsa	pota	in steze poznam, zato ne skrbi.«Jezno je udaril	A
Samo zadrl se je, češ kaj me brigajo njegova	pota.	Rekel sem mu, da sva to hišo zidala jaz in moj	A
je in varčen; srečen bo, če bo kaj zaslužil.	Pota	dobro pozna.« »Hm, ti so vsi trije prijatelji	A
Bergant, ogoljufal pri treh konjih. »Bodite no,	pota	sem imel, kaj bi,« je rekel. »Do petka imate	A
vam res ne morem vrniti,« se je opravičeval, »	pota	sem imel, se ne da pomagati.« »Ne pustim vam	A
pred vojno. Oče je oblezel vsa romarska božja	pota.	Verskih povesti je vedel dosti iz mašnih knjig	A
kje je vihar podrl jelke in bukve, kakšna so	pota	in steze.Stari kmetje so ga poslušali in praznili	A
onega leta, ko je umrla, je oblezla vsa romarska	pota	in mu postavila spomenik.« Šla sta po strmi	A
pozdravljal. Njegov oče je vedno klel slaba	pota	in občino, ki ne pritiska na kmete, da bi urejali	A
. /\ .. stran 234 . \/ in oskrbovali gozdna	pota.	Njega nekoč ne bo več na obisk gozdu.	A
pomagava?« »Zadostoval bi vodnik, ki pozna skrivna	pota.	« »Dobro,« je dejala Hema. »Vzemiva vodnika in	A
ne bojte. Vidal pozna vsa skrivališča in vsa	pota.	Dolgo let se je klatil kot pevec od gradu do	A
Ni pa šel naravnost. Sredi	pota	je krenil v stran in je po poljskih stezah korakal	A
kristjanskega življenja. Naši predniki so delali	pota,	so obdelovali polja, so učili ljudstvo gospodariti	A
da je v gradu, ker je silno truden od dolgega	pota.	« »Od kod je pa prišel?« je vprašal opat	A
od takrat še bolj. Če je obstal človek sredi	pota	in gledal morda od daleč na njivo, kjer je sedela	A
A nekoč, ko je bila že pozna jesen, ko so	pota	že pomrzovala in je bila slana že davno zamorila	A
mišljenje bi palo na druga, do takrat neznana	pota.	Z vso silo so se vrgle vse njegove misli v bodočnost	A
kako veličastna je lipa, ki se košati sredi	pota	in zeleni in cveti, a v njej šumi marnih čebelic	A
visokostaska, še čuje, še sanja in še čaka. Tostran	pota	in tostran njenega zelenega vrta stoji voz sena	A
je bil pretep končan, že je pustil tat sredi	pota	svoj plen in se je izgubil v temi in gošči,	A
tiste, tik katerih šumi svila ženskih kril. Kos	pota	je zmanjkal v njegovih mislih, kje je, kam hoče	A
stran 105 . / nih travicah, ki so rastle iz	pota.	V koščeni, obriti obraz je bil rdeč, dihal je	A
tudi jaz ne čvekam! Kaj veš, če nisva na koncu	pota	in sta ti dve pipi zadnji! Mislim pa to, da	A
bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi	pota	kakor zdrobljeno kolo.Življenje se je bilo do	A
od takrat še bolj. Če je obstal človek sredi	pota	in gledal morda od daleč na njivo, kjer je sedela	A
A nekoč, ko je bila že pozna jesen, ko so	pota	že pomrzovala in je bila slana že davno zamorila	A
Hipoma vse ozeleni.	Pota	peščena, bela, kakor umita, drevje sočno, zeleno	A
ste namenjeni? vpraša trgovec soseda ‒Še nekaj	pota	je, pravi zastopnik. Seveda ga je, si misli	A
potrebuje, doma. Brige mladih let preminejo,	pota	po promenadah ‒ koliko kilometrov prehodi tak	A
bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi	pota	kakor zdrobljeno kolo. Življenje se je bilo	A
tudi tako: dokler žena ne ve za moževa stranska	pota,	ni varana in če nikoli ne izve, ni nikoli varana	A
bil že njen ženin! In še sam Bog ve, kakšna	pota	so nama odločena v življenju!« Četrti dan po	A
ne more prodreti do nje, ker ne najde pravega	pota	in ker ne more najti pravega pota. Nekdo drug	A
najde pravega pota in ker ne more najti pravega	pota.	Nekdo drug jo je nekje zamamil, posegel v globino	A
zaljubljena devica, vsenaokrog bela kačasta	pota,	ki se vijejo sredi poljan in trat, ki se spenjajo	A
vsenaokoli, samo senca se zgane, ki leži preko	pota,	samo fant, ki stoji v mesečini ob beli koči	A
se spremenil v tlak, po katerem ubiraš svoja	pota.	« »Izbrskaš verz za vsako priliko,« mu z nasmehom	A
drugim najuspešneje prikrival vsa svoja sumljiva	pota,	malo pa tudi zaradi važnosti, saj kar nisem	A
pokopališča in da je to obenem začetek križevega	pota,	ki pelje od kapelice do kapelice na vrh griča	A
je nezadržno vleklo do prve postaje križevega	pota	in še naprej po poti navzgor. In tam, kjer se	A
Šmartinski cesti in domači niso več vedeli za njegova	pota:	zanje se je izgubil.V resnici je razvažal sodavico	A
smeri in pravzaprav nisva imela povsem istega	pota.	Modesta je še vedno hodila mimo osnovne škole	A
je trenutno moj prijatelj, čudna so njegova	pota.	«Jades si je dal opravka s trapokozmičnim napravkom	A
robu doline; naprej so se začela tla vzpenjati,	pota	so bila posejana s skalnatim gruščem in samotnjaškimi	A
moje eno žêljo le gojí: Da posiplje	pota	s cvetjem Ti življenje žíve dni;	A
je napotil k Perunu. Kar ga je zagledal sredi	pota.	Tudi Perun se je držal klavrno; v nerodni zadregi	A
ošabnež s prekrižanimi rokami na prsih. »S	pota,	neroda!Tukaj je za konje in vozove!«	A
Salda glavo, da se umakne veji, viseči že preko	pota.	Kar ugleda med zelenjem pisano obleko.	A
proti malemu logu. Za gostim grmovjem kraj	pota	sredi gozdička sta prežala Čirikli in njen mož	A
kazal lani pa tudi letos povsod najboljšega	pota	in plena?« Pokleknil je.	A
Kakor za plačilo podučí Blažeta, da naj nekaj	pota	nazaj gre in prve ljudi, ki bodo šli proti domu	A
vi, ki vse veste, vi, ki poznate nam neznana	pota	in dogodke, no ... kje je Mica?« »Doma,« je kratko	A
je na kup knjig na pisalni mizi. »Čudna so	pota	šefov in direktorjev, vodij in še koga,« je	A
◆ Čuda se dimi, malo se peče. ◆ Čudna so	pota	usode. ◆ Čudovita mojstra: čas in delo, napravita	A
◆ Drvi iz dima v plamen. ◆ Drži se novega	pota	in starega prijatelja. ◆ Dva trda mlinska kamna	A
se obrezuje, staro ne. ◆ Mladost ima svoja	pota.	◆ Mladost je norost, čez potok skače, kjer je	A
strani pritečejo vse štirinoge živali, toda	pota	na drugi svet ne ve nobena.Puščavnik mu reče	A
so mu bile vile naročile. Ko je bil že na pol	pota,	se radoveden obrne, da vidi, kdo li žene za	A
bil od kratkega spanja, še bolj pa od slabega	pota.	Preklinjal je in grozil, da bo vola pretepel	A
ženico na dom. Pa pride tako do stare vrbe kraj	pota.	»Mižek, kam pa tako veselo?« ga vpraša glas	A
in prišel do vznožja, je utrujen sedel kraj	pota	in kmalu trdno zaspal. Klobuk, ki ga je imel	A
najbolj francoskega. Na Francoskem vodijo vsa	pota	v Pariz, po teh poteh pa prihajajo v prestolnico	A
hribih, ki so porasli z gostimi gozdovi. Samotna	pota	se vijejo z dežele v stran v te zapuščene, daljne	A
skozi molčeče gozdove. Nevarni zameti krijejo	pota;	malokdo si upa v sosednjo vas.Ni sledu na belem	A
in višine, delavci so prišli in delali nova	pota	križem kražem, tuji podjetniki so potovali skozi	A
polju dovolj posla, potem ko so opravili svoja	pota	pri občini in v mestu pri davkariji; drugi so	A
dekliški dobi. Vedno so hodile njene misli ona	pota	in vedno je prišla do razkrižja, kjer se je	A
bile, ki so že spoznale, da pojdejo samotna	pota,	stran od živega, vročega življenja; take, ki	A
iz pristanišča ‒ kje, kje je moj cilj? Kakšna	pota	vodijo tja?Nemirna, pogubna?	A
še preden je zabredel Roman na lahkomiselna	pota.	Da, vidiš, tako je življenje, kakor morje, zdaj	A
ponosu srca pustili, naj hodi svoja posebna	pota.	Nikoli ni pisala o skrbeh, nikoli se ni pritoževala	A
spregovoril s tujcem. Ali ne, ne spodobi se,	pota	se križajo. In ta gospa, tvoja znanka ti je	A
danes bolje spal!« 30	POTA	USODE Mylady se je, sledeč kardinalovemu	A
Igra je tekla o dveh mladih ljudeh, ki se jima	pota	ljubezni križajo, da je pastirička od sočutja	A
posrečena ministrska predsednika s tem imenom.	Pota	in vrednotenja snobokracije so nepredvidljiva	A
To morate vedeti, če hočete razumeti čudna	pota	snobokracije.Gre seveda za to, da ima vsaka	A
drsi mimo, v loke vzletavajočih ptic, katerih	pota	čez vršičke dreves vnaprej ugane; zajca, ki	A
ekspedicij Pallasa ali Ermana. »...kjer se križajo	pota	soboljih kož, našega mehkega zlata, in pota	A
pota soboljih kož, našega mehkega zlata, in	pota	svežnjev čaja iz Kitajske.Pohabov in njegovi	A
komičen izraz nekoga, ki se dobro spozna na čudna	pota	usode.Če bo pravilno izigrala svoje karte, bo	A
*4 Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj	pota.	Priletele so ptice in ga pozobale.	A
njegovo srce. To je seme, ki je vsejano kraj	pota.	Katero je vsejano na kamnita tla, je tisti,	A
se mu je pridružila velika množica. *30 Kraj	pota	sta sedela dva slepa.Ko sta slišala, da Jezus	A
sejat. *4 Pri sejanju je nekaj semena padlo kraj	pota.	Priletele so ptice in ga pozobale.	A
*15 Ljudje, pri katerih se beseda seje kraj	pota,	so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan	A
je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedèl kraj	pota	in prosil vbogajme. Brž, ko je slišal, da je	A
sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj	pota.	Pohodili so ga in ptice izpod neba so ga pozobale	A
pomeni tole: seme je božja beseda. *12 Kraj	pota	so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič	A
Tedaj je gospodar rekel služabniku: ‘Pojdi na	pota	in vzdolž ograj in primoraj ljudi, da pridejo	A
*35 Ko se je bližal Jêrihi, je sedèl kraj	pota	mož, ki je bil slep in je prosil vbogajme.	A
ne boš dal trohneti. *28 Dal si mi spoznati	pota	življenja, napolnil me boš z veseljem pred svojim	A
časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja	pota.	In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja	A
nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna njegova	pota!	»Kdo je namreč spoznal Gospodovo mis	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani