nova beseda iz Slovenije
Vsepovsod je dehtelo prijetno, zakaj kraj | pota | so cveteli veliki, gosti grmi rdečega ravšja | A |
In šli so po isti stezi nazaj do širokega | pota. | Tam pa so zavili naravnost v gosto rušje. | A |
ovinku. Zagledal je volka, ki je sedel sredi | pota | na zadnjih nogah in gledal za tropom vaških | A |
strmini navzgor, kakor bi se bal, da se še sredi | pota | premisli.Prišel je do ograje, a je videl, da | A |
pameten. Ne boš silil in rinil na stranska | pota, | ampak boš hodil po stezi, koder vodita poštenost | A |
razodel Janez. Maruši je obstala žlica sredi | pota | in izlila juho.Štefa je z odprtimi usti gledala | A |
vojak,« je odvrnil Miha. »Vse te gozdove, vsa | pota | in steze poznam, zato ne skrbi.«Jezno je udaril | A |
Samo zadrl se je, češ kaj me brigajo njegova | pota. | Rekel sem mu, da sva to hišo zidala jaz in moj | A |
je in varčen; srečen bo, če bo kaj zaslužil. | Pota | dobro pozna.« »Hm, ti so vsi trije prijatelji | A |
Bergant, ogoljufal pri treh konjih. »Bodite no, | pota | sem imel, kaj bi,« je rekel. »Do petka imate | A |
vam res ne morem vrniti,« se je opravičeval, » | pota | sem imel, se ne da pomagati.« »Ne pustim vam | A |
pred vojno. Oče je oblezel vsa romarska božja | pota. | Verskih povesti je vedel dosti iz mašnih knjig | A |
kje je vihar podrl jelke in bukve, kakšna so | pota | in steze.Stari kmetje so ga poslušali in praznili | A |
onega leta, ko je umrla, je oblezla vsa romarska | pota | in mu postavila spomenik.« Šla sta po strmi | A |
pozdravljal. Njegov oče je vedno klel slaba | pota | in občino, ki ne pritiska na kmete, da bi urejali | A |
. /\ .. stran 234 . \/ in oskrbovali gozdna | pota. | Njega nekoč ne bo več na obisk gozdu. | A |
pomagava?« »Zadostoval bi vodnik, ki pozna skrivna | pota. | « »Dobro,« je dejala Hema. »Vzemiva vodnika in | A |
ne bojte. Vidal pozna vsa skrivališča in vsa | pota. | Dolgo let se je klatil kot pevec od gradu do | A |
Ni pa šel naravnost. Sredi | pota | je krenil v stran in je po poljskih stezah korakal | A |
kristjanskega življenja. Naši predniki so delali | pota, | so obdelovali polja, so učili ljudstvo gospodariti | A |
da je v gradu, ker je silno truden od dolgega | pota. | « »Od kod je pa prišel?« je vprašal opat | A |
od takrat še bolj. Če je obstal človek sredi | pota | in gledal morda od daleč na njivo, kjer je sedela | A |
A nekoč, ko je bila že pozna jesen, ko so | pota | že pomrzovala in je bila slana že davno zamorila | A |
mišljenje bi palo na druga, do takrat neznana | pota. | Z vso silo so se vrgle vse njegove misli v bodočnost | A |
kako veličastna je lipa, ki se košati sredi | pota | in zeleni in cveti, a v njej šumi marnih čebelic | A |
visokostaska, še čuje, še sanja in še čaka. Tostran | pota | in tostran njenega zelenega vrta stoji voz sena | A |
je bil pretep končan, že je pustil tat sredi | pota | svoj plen in se je izgubil v temi in gošči, | A |
tiste, tik katerih šumi svila ženskih kril. Kos | pota | je zmanjkal v njegovih mislih, kje je, kam hoče | A |
stran 105 . / nih travicah, ki so rastle iz | pota. | V koščeni, obriti obraz je bil rdeč, dihal je | A |
tudi jaz ne čvekam! Kaj veš, če nisva na koncu | pota | in sta ti dve pipi zadnji! Mislim pa to, da | A |
bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi | pota | kakor zdrobljeno kolo.Življenje se je bilo do | A |
od takrat še bolj. Če je obstal človek sredi | pota | in gledal morda od daleč na njivo, kjer je sedela | A |
A nekoč, ko je bila že pozna jesen, ko so | pota | že pomrzovala in je bila slana že davno zamorila | A |
Hipoma vse ozeleni. | Pota | peščena, bela, kakor umita, drevje sočno, zeleno | A |
ste namenjeni? vpraša trgovec soseda ‒Še nekaj | pota | je, pravi zastopnik. Seveda ga je, si misli | A |
potrebuje, doma. Brige mladih let preminejo, | pota | po promenadah ‒ koliko kilometrov prehodi tak | A |
bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi | pota | kakor zdrobljeno kolo. Življenje se je bilo | A |
tudi tako: dokler žena ne ve za moževa stranska | pota, | ni varana in če nikoli ne izve, ni nikoli varana | A |
bil že njen ženin! In še sam Bog ve, kakšna | pota | so nama odločena v življenju!« Četrti dan po | A |
ne more prodreti do nje, ker ne najde pravega | pota | in ker ne more najti pravega pota. Nekdo drug | A |
najde pravega pota in ker ne more najti pravega | pota. | Nekdo drug jo je nekje zamamil, posegel v globino | A |
zaljubljena devica, vsenaokrog bela kačasta | pota, | ki se vijejo sredi poljan in trat, ki se spenjajo | A |
vsenaokoli, samo senca se zgane, ki leži preko | pota, | samo fant, ki stoji v mesečini ob beli koči | A |
se spremenil v tlak, po katerem ubiraš svoja | pota. | « »Izbrskaš verz za vsako priliko,« mu z nasmehom | A |
drugim najuspešneje prikrival vsa svoja sumljiva | pota, | malo pa tudi zaradi važnosti, saj kar nisem | A |
pokopališča in da je to obenem začetek križevega | pota, | ki pelje od kapelice do kapelice na vrh griča | A |
je nezadržno vleklo do prve postaje križevega | pota | in še naprej po poti navzgor. In tam, kjer se | A |
Šmartinski cesti in domači niso več vedeli za njegova | pota: | zanje se je izgubil.V resnici je razvažal sodavico | A |
smeri in pravzaprav nisva imela povsem istega | pota. | Modesta je še vedno hodila mimo osnovne škole | A |
je trenutno moj prijatelj, čudna so njegova | pota. | «Jades si je dal opravka s trapokozmičnim napravkom | A |
robu doline; naprej so se začela tla vzpenjati, | pota | so bila posejana s skalnatim gruščem in samotnjaškimi | A |
moje eno žêljo le gojí: Da posiplje | pota | s cvetjem Ti življenje žíve dni; | A |
je napotil k Perunu. Kar ga je zagledal sredi | pota. | Tudi Perun se je držal klavrno; v nerodni zadregi | A |
ošabnež s prekrižanimi rokami na prsih. »S | pota, | neroda!Tukaj je za konje in vozove!« | A |
Salda glavo, da se umakne veji, viseči že preko | pota. | Kar ugleda med zelenjem pisano obleko. | A |
proti malemu logu. Za gostim grmovjem kraj | pota | sredi gozdička sta prežala Čirikli in njen mož | A |
kazal lani pa tudi letos povsod najboljšega | pota | in plena?« Pokleknil je. | A |
Kakor za plačilo podučí Blažeta, da naj nekaj | pota | nazaj gre in prve ljudi, ki bodo šli proti domu | A |
vi, ki vse veste, vi, ki poznate nam neznana | pota | in dogodke, no ... kje je Mica?« »Doma,« je kratko | A |
je na kup knjig na pisalni mizi. »Čudna so | pota | šefov in direktorjev, vodij in še koga,« je | A |
◆ Čuda se dimi, malo se peče. ◆ Čudna so | pota | usode. ◆ Čudovita mojstra: čas in delo, napravita | A |
◆ Drvi iz dima v plamen. ◆ Drži se novega | pota | in starega prijatelja. ◆ Dva trda mlinska kamna | A |
se obrezuje, staro ne. ◆ Mladost ima svoja | pota. | ◆ Mladost je norost, čez potok skače, kjer je | A |
strani pritečejo vse štirinoge živali, toda | pota | na drugi svet ne ve nobena.Puščavnik mu reče | A |
so mu bile vile naročile. Ko je bil že na pol | pota, | se radoveden obrne, da vidi, kdo li žene za | A |
bil od kratkega spanja, še bolj pa od slabega | pota. | Preklinjal je in grozil, da bo vola pretepel | A |
ženico na dom. Pa pride tako do stare vrbe kraj | pota. | »Mižek, kam pa tako veselo?« ga vpraša glas | A |
in prišel do vznožja, je utrujen sedel kraj | pota | in kmalu trdno zaspal. Klobuk, ki ga je imel | A |
najbolj francoskega. Na Francoskem vodijo vsa | pota | v Pariz, po teh poteh pa prihajajo v prestolnico | A |
hribih, ki so porasli z gostimi gozdovi. Samotna | pota | se vijejo z dežele v stran v te zapuščene, daljne | A |
skozi molčeče gozdove. Nevarni zameti krijejo | pota; | malokdo si upa v sosednjo vas.Ni sledu na belem | A |
in višine, delavci so prišli in delali nova | pota | križem kražem, tuji podjetniki so potovali skozi | A |
polju dovolj posla, potem ko so opravili svoja | pota | pri občini in v mestu pri davkariji; drugi so | A |
dekliški dobi. Vedno so hodile njene misli ona | pota | in vedno je prišla do razkrižja, kjer se je | A |
bile, ki so že spoznale, da pojdejo samotna | pota, | stran od živega, vročega življenja; take, ki | A |
iz pristanišča ‒ kje, kje je moj cilj? Kakšna | pota | vodijo tja?Nemirna, pogubna? | A |
še preden je zabredel Roman na lahkomiselna | pota. | Da, vidiš, tako je življenje, kakor morje, zdaj | A |
ponosu srca pustili, naj hodi svoja posebna | pota. | Nikoli ni pisala o skrbeh, nikoli se ni pritoževala | A |
spregovoril s tujcem. Ali ne, ne spodobi se, | pota | se križajo. In ta gospa, tvoja znanka ti je | A |
danes bolje spal!« 30 | POTA | USODE Mylady se je, sledeč kardinalovemu | A |
Igra je tekla o dveh mladih ljudeh, ki se jima | pota | ljubezni križajo, da je pastirička od sočutja | A |
posrečena ministrska predsednika s tem imenom. | Pota | in vrednotenja snobokracije so nepredvidljiva | A |
To morate vedeti, če hočete razumeti čudna | pota | snobokracije.Gre seveda za to, da ima vsaka | A |
drsi mimo, v loke vzletavajočih ptic, katerih | pota | čez vršičke dreves vnaprej ugane; zajca, ki | A |
ekspedicij Pallasa ali Ermana. »...kjer se križajo | pota | soboljih kož, našega mehkega zlata, in pota | A |
pota soboljih kož, našega mehkega zlata, in | pota | svežnjev čaja iz Kitajske.Pohabov in njegovi | A |
komičen izraz nekoga, ki se dobro spozna na čudna | pota | usode.Če bo pravilno izigrala svoje karte, bo | A |
*4 Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj | pota. | Priletele so ptice in ga pozobale. | A |
njegovo srce. To je seme, ki je vsejano kraj | pota. | Katero je vsejano na kamnita tla, je tisti, | A |
se mu je pridružila velika množica. *30 Kraj | pota | sta sedela dva slepa.Ko sta slišala, da Jezus | A |
sejat. *4 Pri sejanju je nekaj semena padlo kraj | pota. | Priletele so ptice in ga pozobale. | A |
*15 Ljudje, pri katerih se beseda seje kraj | pota, | so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan | A |
je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedèl kraj | pota | in prosil vbogajme. Brž, ko je slišal, da je | A |
sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo kraj | pota. | Pohodili so ga in ptice izpod neba so ga pozobale | A |
pomeni tole: seme je božja beseda. *12 Kraj | pota | so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič | A |
Tedaj je gospodar rekel služabniku: ‘Pojdi na | pota | in vzdolž ograj in primoraj ljudi, da pridejo | A |
*35 Ko se je bližal Jêrihi, je sedèl kraj | pota | mož, ki je bil slep in je prosil vbogajme. | A |
ne boš dal trohneti. *28 Dal si mi spoznati | pota | življenja, napolnil me boš z veseljem pred svojim | A |
časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja | pota. | In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja | A |
nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna njegova | pota! | »Kdo je namreč spoznal Gospodovo mis | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |