med (901-1.000)

večera v dan se zibljem ubit in čakam zaman ...	Med	mladimi rožami ležim od jutra v polnoč, od večera	A
dan; nad mano se zibljejo zvezde, svetovi, in	med	dneva, noči bregovi se zibljem mrlič ubit, pijan	A
Joj, ko da v njem mrlič leži ‒ mlad mrlič	med	rožami ‒ doline valové in hribi valové.‒	A
Zabovje kolesja se lomi, za kolesjem črni volk, a	med	kolesjem človek, človek. Samo en obraz sije	A
obraz matere ob oknu, a za kolesjem črni volk,	med	žarečim kolesjem človek vsak dan, vsak dan.	A
kriči, zatiraj me, jaz se bom uprl. Zlati oltar	med	sivim kamenjem, vem, kdo ga je razdrl; jaz pa	A
ki strmi v sivino, njih temni soj prodira,	med	tišino kot zvok, ki se v šumenju izgubi. Te	A
Temni bori, črni bori, čuj, kako vršijo, ko da	med	seboj bolestno, tiho govorijo. Pod sekiro so	A
in jasni in tihi so dnevi, grozdje zori, joj,	med	brajdami, med brajdami že listje žari. Neko	A
tihi so dnevi, grozdje zori, joj, med brajdami,	med	brajdami že listje žari. Neko negotovo, nestalno	A
/ . / stran 113 . / III Ti boš rastlina,	med	plastjo plast, in skozi tebe kipela bo rast	A
‒ In ti boš tesno	med	plastmi, zemljó presijale ti bodo oči in tvoje	A
temnijo hiše sredi kraške vasi. Tiho vse:	med	življenjem in smrtjo edino drevo na gmajni šumi	A
sem se z zlatim čolnom po rdečih vodah večera	med	drevjem in travnatimi bregovi. Vozil sem se	A
moje roke, krog groba sadil bom cvetlice lepe.	Med	mile cvetlice me naj polože, saj vem, da mi	A
Doli v kraju sama zase Doli v kraju sama zase	med	grmovjem roža rase, naj le rase, naj le rase	A
ne, z enim škricem že ne! Cel dan, cel dan	med	papirji sedi, zvečer pa po tinti smrdi. En gortnar	A
Preko logov zelenečih nesi ljubici pozdrav! Tam	med	nageljni na oknu lepo pesem mi zapoj, da pomlad	A
raj. Le enkrat bi videl, kak′ cvetke cveto,	med	drugim, strup meni v prsih neso. Le enkrat bi	A
iz straní gorate, grem na južne kraje, grem	med	tvoje brate.« Tak s šumečim glasom bistri val	A
skakljajo nad vodo; še valovi šepetajo in šumljajo	med	sabo. Tukaj Slava vence vije, srce bije nam	A
le vsak me karal je. Sprejmite, prosim, me	med	sé, kako vas rad imam! A rekli le so mi smeje	A
ptičke, štingelci, cajzeljci in pa siničke,	med	njimi pa poje veselo kuku, saj je ustvarjen	A
mi oko solzi, da prijat′lja ljubljen′ga več	med	nami ni. Visoka je gora Visoka je gora, zares	A
imam, pa pojdem delj, ko vem in znam. Bom šla	med	skale in peči, tam, kjer noben′ga živ′ga ni	A
moje roke, krog groba sadil bom cvetice lepe.	Med	mile cvetlice naj mene lože, saj vem, da bo	A
vijolična tla Položim se nanje in se zatkem	med	pavji žafran Travo bom zamenjala z ajdo Vmes	A
jutra so mi roso snedla . / . / stran 81 . /	Med	prsti sem ti polzela da si jih ohladil Potlej	A
stran 90 . / Odcveteti hočem na zimskem bregu	med	telohi Revež me bo prodal na mestnem vogalu	A
kot sama«, se le ta piščal kaj kmalu pritaji	med	Tratami, med katerimi jo »preplanja severnica	A
le ta piščal kaj kmalu pritaji med Tratami,	med	katerimi jo »preplanja severnica«, ki jo »zaprede	A
omnibus.se/beseda) MELJITE roke in noge in sapa	med	griči in v grmu, melji moj mlinar, sem lačna	A
Okrog postana rjuha dežja. Svetloba pronica	med	ploho. Mogoče bo jutri nastala.	A
zgodi božja volja. . / . / stran 29 . / PLEZAM	med	njivami. Med lenimi kolniki postelja.	A
PLEZAM med njivami.	Med	lenimi kolniki postelja. Umazane roke ciganska	A
MESU lesa buči tišina. Smolnato sveža poženem	med	kolobarji oranžnega debla. Na leseni dom so	A
Na nebu. Tudi	med	zvezdami je februar. SKOZI vrečevino se vidi	A
Težka težka in uvela . / . / stran 36 . /	Med	jutrom in večerom je rob Je rez Vmes sem tudi	A
49 . / SEM ŽAREK Še včeraj sem te motrila	med	zvezdami Sinoči si se utrnil in niti gumba nisem	A
pod njim Ali le ravna črta galebovih kril Ko	med	nebom in morjem zalebdi Tu sem in sem popolna	A
Kot da se sinjina ženi . / . / stran 56 . /	Med	dolge bilke se zvijem Četudi so redke in se	A
pest stisnil zimske trave vdove po snegu krtino	med	gazmi drobiti in ujeti iz nje soparni spomin	A
/ stran 65 . / Sem našla svojo slikanico	Med	starim časopisjem In me je oblilo mladotožje	A
starinsko, suvereno iskrena. Kaj takega je bilo	med	sodobnimi slovenskimi pesnicami doslej mogoče	A
njim / Ali le ravna črta / galebovih kril / Ko	med	nebom in morjem / Zalebdi. Omejenost človeškega	A
videni svet, na vegetativne in zoomorfne like,	med	katerimi so pogosto svojstvene ptice, na znake	A
biti dopolnitev, ilustracija danega besedila.	Med	sliko in besedo želi vzpostaviti dialog.Zastavljena	A
opoteče. Črna, vroča iz kozice se v slapu zliva	med	meglice, kjer iz peneče se gladine, vzletajo	A
uzre pogled. Ne veš, da v tebi bodo brali	med.	Še včeraj buba, danes poletiš v svet.	A
. / . / stran 28 . / verjemi tudi ti, ki si	med	mnogimi, z ljubeznijo izbran. Pa če ti sijem	A
stran 31 . / ČUDNA LJUBEZEN Čudna ljubezen	med	nama ‒kot prošnja iz zadnjega upa izžeta, med	A
med nama ‒kot prošnja iz zadnjega upa izžeta,	med	najina srca je vpeta in niha ‒ od popka do cveta	A
žametno telo, ki od strasti, kot kruh kipi,	med	goro čipk zarini svoj obraz in tam, na vročih	A
ti iz spominov naletava. Ugreznjenega vase,	med	blazine, s težo sreče, te razgaljenega vedno	A
list mi plapola v prsih. Kot nežna sapa se	med	žito spleta, nemirno med nogami tanko krilce	A
Kot nežna sapa se med žito spleta, nemirno	med	nogami tanko krilce mi opleta. Korak obstane	A
moral nekaj še vode popiti. Na vratu čutim dih,	med	prsmi teče pot, tvoj glas globok in tih, zazebe	A
kar že vzljubile so goreče, kar legla bi nazaj	med	nočne sanje in šepetala spet naprej besede,	A
RAZJASNITEV . / . / stran 51 . / STO OBRAZOV	Med	vsemi tvojimi obrazi, bil je le zame en pogled	A
bil je le zame en pogled, zdaj živ je le še	med	spomini, nasmehov tvojih in besed. Zato zaman	A
iščeš, da zame gledal bi v svet, globoko zakopan	med	druge, je zadušen od teže let. Ta tvoj pogled	A
zaman ozira se na čaše, kjer včasih bil je zate	med.	NAIVNOST IN NEHVALEŽNOST Metulj objet si vase	A
se popel in sam, tako, kot zdaj je, v svet,	med	rože poletel. GOSPA SREČA NA POROČNI DAN Rahlo	A
otožnih spevov les in kamen ječita. Ko ujeta	med	dvorane in hodnike kamnite, v donenju njunih	A
do noči in tam, kjer vstane, tam zopet leže	med	ljudi. Med tihe sence zbrane, ki medlijo, ali	A
tam, kjer vstane, tam zopet leže med ljudi.	Med	tihe sence zbrane, ki medlijo, ali vse bolj	A
poljub še en čas naj le v meni živi. Ko nihaš	med	težo svojih občutkov in ceno svoje nesporne	A
globoko, da je beseda obstala za čermi, oklenjena	med	njegove okove in nemočno gledala, kako se dih	A
V njenem sijočem plamenu, goreče, ljubezen	med	nama, kot lava žari, in koža ob koži mameče	A
RESNICA Osamljene deklice se zibljejo z neba,	med	oblaki hladnimi nihajo, kot baletke stopajo	A
si, kot ne prav vsak, naenkrat, kljub vsemu,	med	prsti spolzi, izpadeš le smešen, naiven bedak	A
da ve, kaj je narobe, kaj je prav, da veže	med	sabo ljudi. Seme plevela v tujih jalovih tleh	A
peresa. Šepet obljub drhtečih src gubi se le	med	mlade trave, a kaj, ko ne prizaneso poletnih	A
sprašujem: kdaj bom pa bedel! Ko vztrepetam	med	brezastimi pari, odpreti moram grob, odpreti	A
kronanim neznancem in je moj smeh in jok samo odriv	med	šimelnom in hitrim vrancem. In me prisedši grabi	A
hitrim vrancem. In me prisedši grabi in pohoja,	med	jalovce odriva in v temo. Na meni so kasiopeje	A
kot spomini v šolski klopi, sem biserna krtina	med	pokleki. Mojbog, pa bil samo je sanjska pena	A
zažira v hišo davnega godu. Sem biserna krtina	med	pokleki žanjic in koscev.Njihov rezki strah	A
domače in na prag pooblastila in opravičila.	Med	sanjskimi bom znanci padal vznak, mi bo postiljala	A
pogled njegov ne bo me zaskelel, delila bova si	med	vsemi jamri, kar Jožef je po angelu imel. V	A
16 . / Egiptovsko temo še bolj zgosti, medeč	med	živimi, kar jih predrami. Mi boža, škarnik,	A
Mi boža, škarnik, pas, zapre oči. Gospod	med	tistimi v tohljivi jami! Erhaj bo shranil v	A
mehko postilja in kot da legam v avlični zasuk	med	martrnice žgočega obilja. Zaorjem skoz zaroke	A
njim pa soočljiv bom točil mleko in bom točil	med.	Mojbog, so kosci, žanjci nebogljeni, kosijo	A
mutčevo, koral. Bom točil mleko in bom točil	med.	Kot polnomočje moja glasna špraha bo zašibila	A
mi v prsih bleja. Bom stopil brez prizorov	med	pokrovke, in nanje se nevihta onečeja, na njih	A
ti me imej z objemi in primiki skozi srečo.	Med	stekle sence stopim žolt in sam. Neguje angel	A
in bo dosegel, da semena krotka se vmeščajo	med	ljubljena drevesa. S somračnikom pa je tako	A
usodo najino čimprej prevagni! Se vmeščajo	med	ljubljena drevesa. ... ki so lovili mojega Gospoda	A
peha me iz opreznosti v izgubo, peha nazaj	med	zete in sinove, in glavo sklonim v davno zaobljubo	A
stran 56 . / Bom starostnik in vnebohoden žulj	med	talci in mučenci, ki s koluti usode daljšajo	A
s koluti usode daljšajo krivuljo trul iz vic	med	žive, koder rabelj v kuti ogreje s svečo martrno	A
Rastlinam in živalim razsodniki.	Med	kapljami in zublji moj nasad se trese v grozi	A
goreče izpovem. Se jih vsakomur najti priporoča	med	primožki in v krhkem samoničju. Kopriva žarna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani