nova beseda iz Slovenije
obljubi, sakralno skalni nič drobljivega zamolka | med | karizmo tujstva stre srp obstreta rojstvu | A |
mrakovi ožive plesišča in poti samomorilcev | med | boki trav z oklevajočim podrhtevanjem samoskrunitev | A |
usedline, bledé v spiralni sigi mladega karmina | med | meglami jutranje sparine, kar vreli hrum razbrzdane | A |
za vali vije iz liturgije rezkega narekanja | med | prezbiterij žleba Kokre. 57 | A |
recitativi slutenja kakor zlovešči rek, zagozden | med | pogrezlo trajanje trenutka, trene v trnjev beg | A |
zdajzdaj, v poapneli vdih njih, zdrevenelih | med | malike, med prejzdajpotem in kakor tih kristalizirani | A |
poapneli vdih njih, zdrevenelih med malike, | med | prejzdajpotem in kakor tih kristalizirani | A |
omledno stročje kašastega polpočutja branjevke | med | sporami sokrvice napojev mesnatega tóvora v | A |
slopnih sklepnikov in štukature in preklade | med | kerubi in serafi, kakor visokovzpeti hozani | A |
polstenem mraku, v postanem trhlem zadahu, iz rež | med | podnimi deskami, po prhlenem opečnatem prahu | A |
apokrifno bajanje neke nespečnosti - tedaj | med | kolonado dvokrilnih vrat ter stopnišči, kot | A |
preklet platneni trémor upanja, zapajčevinjen | med | pogrošne halje, brez nehanja znoji hladetino | A |
jedkanice bosih nog, papirji perforirane pozabe, | med | vibratom usahnjeni fagot, jok nepokretne stiske | A |
konglomerata, poraščenega s krmežljavastim plevelom | med | betonsko fugo, ko časopisna stran na zidnem | A |
atmosferske pločevine, se skoz porozno žrelo ulice | med | drob razjarjene kovine v dušični gredelj zavarijo | A |
95 GAJ | Med | brezovjem ihti, med drevoredom, pod listnato | A |
95 GAJ Med brezovjem ihti, | med | drevoredom, pod listnato gomilo sojenice ; v | A |
97 POTOK Slepi drsalec, zatipan | med | topnimi keper vezavami poltenih pajčolanov poletnega | A |
polagoma prevesi z žalujke izsušenimi šepeti | med | grenke letopise grude, pod kolovoze zateptane | A |
odmrlega molčanja ? - s penino vlepljena | med | sloko ločje mala majska vila Zala v dalj vlije | A |
neizsanjan dalje uklet brezbrižni zmeraj raztaplja | med | prelive karbidnih vzduhov gramoza in iz ila | A |
Pljuča so polna vode. Zmeda | med | vdihi in izdihi. Trup načet do vonja. | A |
DVA Skrbi me kamenina, ki se je dvignila | med | naju. Zate so glasovi jezikovni opilki, mene | A |
Same samote. Sploščeni mehanizmi se | med | seboj zmerjajo s pajki, vrabci, žrebci ... Jezno | A |
Pa se mu zatika že zjutraj. Prileti | med | ljudi, kot plaha ptica, že vnaprej ranjen, obstreljen | A |
približal, odprl usta, še pomolčal, potem pa, | med | hojo mimo, ženske zarotniško vprašal A boš | A |
ni potrebno nič drugega kot da hodi in že se | med | nogami spletajo verzi in kitice.Tudi njegov | A |
stran 68 . / INTERVENCIJA ZA BRALKO Boj | med | fizično dušo in poganskim prividom.Stalnica | A |
zlobna roka človekova podi začudene čaplje. Most | med | vidom in tipom je jesenska dišava. Zaobljubim | A |
Zgodnost, temna in počasna: meglene stene visijo | med | drevesi; svet skrčen in leden. Obiščem gozd | A |
Zveri! Strah se kot megla ovija | med | škarpami divje hoje.Misel, ki spi do pomladi | A |
razliva Sočo, kdo sanja, kdo joče, kdo tava | med | črkami, kdo meče žarečo točo? Jutranji niz | A |
. / stran 39 . / O, poj Finesa sredine | med | rumeno in svetlo zeleno. Kričeči brsti ‒ kot | A |
Prsti so kavlji, telo je skala ‒ čutna stvar | med | svedrovci. Tam sva vpeta zgolj jaz in jaz v | A |
Oh Oh, pela je že lani. V gnezdu | med | zelenjem. Ptica. Sraka iz haikuja. | A |
Palčki na obhodu po vrtu. | Med | finimi kalčki iščejo dom. Napitek iz pomaranč | A |
poljubov, o, čas veselja! Ko se predramiva | med | oblaki puhaste vsakdanjosti, sva že zlita v | A |
prejema se modrosti. Oj blagor njemu, ki je | med | prvake, ki v bratovščino je sprejet izbrano | A |
prvake, ki v bratovščino je sprejet izbrano, | med | strice, zete, kume te in svake! Kakor bi trenil | A |
sókrvco imaš germansko, kaj tebe je prineslo | med | Slovene? Med Nemci nisi našel svoje cene, zato | A |
germansko, kaj tebe je prineslo med Slovene? | Med | Nemci nisi našel svoje cene, zato blago vse | A |
razred stopi! . / . / stran 13 . / XI Tí | med | slovenske štet si literate, ker v knjigi nas | A |
privežem si za silo, ne štejem se za to še | med | krojače, ki suknje, plašče delajo in hlače, | A |
enkrat po sreči, od veselja skače; vrstí se | med | parnáške postopače in teto imenuje pevsko vilo | A |
ljubezen peva; ljubezen dalje, čut je subjektiven: | med | subjektivne ergo naj se deva! Kedor ne ljubi | A |
Ti, srakoper, ki še za stáro skaka? | Med | perjem še cvetè ti »mišja dlaka«, perut dolgosti | A |
Kjer morem, jaz spoštujem rad visoko; pokažite | med | sabo mi junaka, odkrijem se, priklonim mu globoko | A |
odkrijem se, priklonim mu globoko. Pokažite | med | sabo mi ‒ Deáka ‒ oh, radosten možu poljubim | A |
Dopisi mi pošiljajo se gosti, nevoljni, da | med | mojimi soneti najslabši tebi merjen je, deveti | A |
čujem, nosiš ga na golem vrati, ti najpobožnejši | med | advokati! Kar svetega je svéta, k tebi dirja | A |
vragom v lepi zložnosti, za tó, pobožnik, šel si | med | prvake! XXXVI Lepó čemrljem v gorkem je | A |
sovražim ‒ kamen pobirajte! za mir gorim in spravo | med | narodi; Slovenec liberalen sem ‒ metájte! | A |
‒ a vi preganjate; oznanjal mir je ‒ boj vi | med | narodi; hinavstvo je črtíl ‒ vi se mu klanjate | A |
narobe, kaj je krivo? Povedati je treba to | med | brati: molčanje naše prepotrpežljivo. Čas je | A |
si stara štirinajst let, Pa že zahajaš sama | med | svet. Pesmi prodajaš popotnim ljudém, Pesmi | A |
vtopljena, Ko ves svet se veseli! Bistra voda | med | gorami V lahki ladji nosi nas; Smeje se nebó | A |
zelenem bukovji bi glas; Enkrát še petje prepelice | Med | žitom, ki hiti že v klas. Rad glédal čedo bi | A |
klas. Rad glédal čedo bi po griči, Pastirja ki | med | njó sedi; In v gnejzdu gledal na germici Rad | A |
Da srečo bi nebesa mu rosila In dar mirú in | med | sinovi sprave. Otrok njegov po širnem svetu | A |
svaril te: v izbo malo Zakleni, serce! se z menó; | Med | tuji svet je tebe gnalo ‒ Zdaj vračaš se domú | A |
tvojo hišo gre, Jaz tožen vmičem se iz nje; | Med | svojimi boš tam sedela, Ter boš z veselimi vesela | A |
Hinavstvo in laž ni tukaj domá, ne rjove tu vojska | med | brati serdita; Po trati nedolžna si serna igrá | A |
Mladini Na tujem, zgodaj ločen že od doma, Živim | med | glasnim hrupom tihe dni; Moj duh pa krog skerbán | A |
vami, Željno glase pil sladké; Smèhljal bo se | med | solzami, Kakor se mi zdi sercé. V veseli družbi | A |
Poljub na poljub, in požir na požir! | Med | nami ljubezen je, ne pa prepir, Tu nič se, deklè | A |
Posebno, solnce! ti si kaj prevzetno, Ker si | med | zvezdami nar bolj veljavno. Pa saj „se ne tají | A |
brez njega ‒ biti. 13. Kaj vprašaš, je‒li | med | ženskami čednost? To zdi se meni velika nevednost | A |
‒ „Zakaj pa jih dáješ | med | ljúdi, Če vrednost takó je njihova nizka?”‒ | A |
Zvonik s cerkvico belo; Marija milost tam deli | Med | romarjev kardelo V oltarji kronana stoji, V | A |
bodi, Njej konec dal je bolečin. Glej grob | med | grobovi, kjer še trava Ne rase ‒ tam ti mati | A |
Višinsko morje. | Med | hojo Čez belo nebo zdrsne jadralna ptica. Gazimo | A |
Kadar žalosten sem in potrt, denem svoje misli | med | dlani. Kakor bi umiral, se takrat mi zdi, kot | A |
močneje začutiva svoje človeštvo, takrat je | med | nama vse polno vezi. A on je govoril: »Nebeška | A |
ljubim ljudi, ki gledati znajo z očmi! Tja | med | ljudi bova, deklica, šla, tja med življenje | A |
očmi! Tja med ljudi bova, deklica, šla, tja | med | življenje, v sredino gorja, jaz bom oral in | A |
stran 19 . / Pismo iz internata Vse dni smo | med | sive zidove zajeti, med šolske klopi in uradne | A |
internata Vse dni smo med sive zidove zajeti, | med | šolske klopi in uradne obraze, med svete podobe | A |
zidove zajeti, med šolske klopi in uradne obraze, | med | svete podobe in razne ukaze ... Težko, pretežko | A |
Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva | med | bele cvetove, v krilo nalomiva češnjevih vej | A |
nasilje prelevilo je obraz. Zato prišel sem jaz | med | vas, ki vam upor edini je ukaz! Mogočne pesmi | A |
pesem Samo milijon nas je, milijon umirajočih | med | mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči, en | A |
prtom hiše-okostnjake mrak pregrne, vsak večer | med | razvaline črne veter iz svobodnih gor zapiha | A |
razvaline črne veter iz svobodnih gor zapiha in | med | razvalinami takole vzdiha: Vsako noč prihajam | A |
razvalinami takole vzdiha: Vsako noč prihajam | med | požgane hiše, kjer nekdaj na oknih so rdeče | A |
prostrano, drobne zvezdice migljajo in natihoma | med | sabo si o Bogu šepetajo. Tiha noč okoli mene | A |
joče!« . / . / stran 39 . / Sirotek Tiho | med | oblački se po nebu vozi sonce, car luči. Po | A |
Morda žemlje in potice? Morda se katera skrije | med | cvetlice in jo vitez Jurij s cvetjem vred izsuje | A |
vedele zakaj, so se v nemiru zbrale na polju | med | cvetovi, in same niso vedele kedaj so se razmahnile | A |
prerašča - z njo se veter poigrava. Nikdar še | med | travo roža ni vzcvetela in nikdar na grobu sveča | A |
strmijo. Šumljajočega studenca spev utihne | med | vrhovi drevja veter glasno vzdihne. Po obrazu | A |
vem, zakaj želim si, da bi bila čisto majhna - | med | cvetlice bi se skrila. Slušala bi bistrih virčkov | A |
Številke smo... | Med | stroji se gibljemo Ančke in Milke brez sonca | A |
mladost zunaj je sonce in zlata prostost... O, da | med | črnimi stenami sáj košček neba bi ugledali kdaj | A |
počel? Zrl množice bi valovanje kot jaz, bi | med | njo onemel. Ves mrk in samoten obstal bi, v | A |
studencev zadrhte valovi; novo pesem poneso | med | svet. Tebi ptice zapojo krilate; pesmi vse preglasil | A |
je moja misel našla poti nove: vasovat je šla | med | tihe, žalostne grobove, krizanteme božala, žalujke | A |
vedno globlje, cilja je iskala toda kam bi | med | grobovi z mislijo nemirno, ki ji je premajhna | A |
Utopljenka Srebrni njen glas v bučanju valov je tonil | med | množico divjih glasov... Zatemnil vrtinec je črnih | A |
Obmolknil je smeh valov iz globin... Ležala | med | ljudstvom je sredi ravnin utrnil svetal se je | A |
blagoslov krog koč. Zakaj mi sahneš, nagelj, vem: | med | korenine se je skril in sok življenja ti je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |