Glej, skoro ne čujem ničesar več, truden sem, truden; a rože te dehte tak sladkó, sladkó.
III Ti boš rastlina, med plastjo plast, in skozi tebe kipela bo rast, neviden boš in nepoznan, ti boš na dnu vseh žrtvovanj. Mogoče ti bo tesnó kedaj, zemljo bo razsvetil maj, nad tabo, vse zelenelo bo, cvetelo bo, živelo bo.