med (601-700)

z majhnim tropam brani. Bojuje se narmlajši	med	junaki za vero staršov, lepo bog′njo Živo. za	A
snopovja kope. Leži kristjanov več od polovice,	med	njimi, ki so padli za malike, Valjhun zastonj	A
obiskuje, . / . / stran 159 . / kak óča omladí	med	njima dvema, ki ni, ko meni, mu veselje tuje	A
šegi me pozdravi, pove, de préd je štet bil	med	druide, de preobrnil se je k veri pravi, de	A
krsti. Al ena skrb me je morila vedno, de tí	med	njimi si, ki Bog jih čti; večkrat sem v sanjah	A
‒ Duhovni reče	med	besede take: “Zakóna sreče ta uživát′ ne more	A
postane mašnik, v prsih umrjejo nekdanji upi;	med	svoje rojake Slovence gre, in dálej čez njih	A
sanjah ti rečem predragi - čeprav je bil	med	nama en sam objem, še ves čas čutim	A
osamljena, z očmi globin in svetlin morja.	Med	gredami je šla s koraki rahlimi in je	A
povabili me nedaleč od te hostice; ko	med	seboj so šepetati, so v ustih noži jim plesali	A
Okrog me pôta vôdijo neznána. Kjer pévka	med	grmóvjem prósto léta, ljubézni slávca pésem	A
nesréčna, ki méni te solzé rodí, neslóga ki	med	bráti véčna slovenski národ umorí.	A
dvigúje v daljíno, tja v nočno temíno,	med	zvézdovje šírno kjer mésec blestèč svetlí	A
duh mlad se mèč mi oster je zapíčil -- da	med	ljubézen nezvestóst ne pláne. -- -- --	A
IV Najdražje cvétke naše poezije	med	národom se bódo zamoríle; v tožéčih prsih	A
o mogočnih ljudstvih zasije svetla zvezda	med	naródi a glejte, že bledí ponosni svít	A
zvezda kedaj pač doživímo krasne dní ko	med	imeni slavnih se naródov s častjó i naše	A
bratsko da v dnéh poznejših stali bomo trdno	med	besnimi navali zvitih tujcev. Bog živi torej	A
izbo vesel -- 'zgíne kot misel ji blesk. Moder	med	nami se zdíš; pojdímo h starim, da zvemo:	A
202 . / In počasno, bolne duše, stopata	med	bele híše; in vzdihuje slepi starec, in	A
Umrl mi je srcá brezúp, spet vržem se	med	mestni hrup. Vedrí me spet na dóm spomín	A
veselí se, làhno léta, počiva zopet, sréblje	med	iz cvéta, skrbí zaduhle hótel sem odgnáti	A
misli bolne. . / . / stran 156 . / Noč pokriva	med	drevesi kočo tiho, dom očetni. Potnik	A
pogled, duša splava proti nebu, splava tja	med	zvezdne roje. In utrne tu se zvezda;	A
udi, lepi udi bujnega dekleta, ki cvetè	med	svétom kakor roža, kakor roža vsakemu darúje	A
leží poleg kralja; kot bráta dva ... oj in	med	njíma v sreči kakšna pač bíla je dalja!-	A
spet pri grobu vrba šepetala: ”Daleč tam	med	krasnimi grobovi stal grobar je spet ob jami	A
kot solnce v prvem svitu, lepša je kot luna	med	zvezdami. V spremstvo jim je dvanajst lepih	A
kar ti v dar prinesem, da zaveza vtrdi se	med	nama.“ In objame Jakob in poljubi poln	A
dvorano glasno grajsko pride. Tam graščak	med	divjo družbo píje, vsem na licih strast in	A
srce tvoje večno moje in le moje ti	med	vsemi najkrasnejša, meni deva najmiléjša	A
ljubezni. Jaz ponesem jo, ljubezen sveto	med	krvave boje, med nasilstvo z jasnim vzgledom	A
ponesem jo, ljubezen sveto med krvave boje,	med	nasilstvo z jasnim vzgledom in z besedo vneto	A
smeh, to je življenje; ah, kaj hočem jaz	med	njimi, tujec tebi, vsemu svetu. Tjà	A
hití in tvoja z njim beseda je zbežala ...	Med	lísti vel, pozabljen cvet leží ki nekdaj	A
podobe žnore. Ob cesti so topoli redki in	med	njimi so presledki, potok žubori vodoj,	A
do grada se glasí njihov veseli smeh.	Med	njimi ona - kak gorí od sreče ji obraz!	A
vekomaj. . / . / stran 25 . / Plavala je luna	med	oblaki, mirno spalo mesto je pod njó;	A
naposled je prišl� takó. Visoka stena je	med	nama vstala, na eni strani noč, na drugi	A
sije zdaj svetlejša stran. Visoka stena je	med	nama vstala; a takrat, ko bo tvoj obraz solzán	A
suh - prepozno bode pala ... Visoka stena je	med	nama vstala, na eni strani noč, na drugi	A
obraz. Odložiti moram peró - plot do nebá je	med	mano in med njimi in ne preplezal bi ga, če	A
Odložiti moram peró - plot do nebá je med mano in	med	njimi in ne preplezal bi ga, če bi plezal celo	A
s prikrito sramežljivostjo - pošiljam vnovič	med	ljudi ...Človek časih zadremlje in hipoma se mu	A
rožico pomladno hladni sever bil objel,	med	svetlé vrsté Heleno njen plesalec je odvel	A
išče okó. Z lornjeto v prebeli ročici	med	množico pestro sedí, v sočutju goríta ji	A
napósled je prišl� takó! Visoka stena je	med	nama vstala, na eni strani noč, na drugi	A
sije zdaj svetlejša stran ... Visoka stena je	med	nama vstala. A takrat, ko bo tvoj obràz	A
suh, -- prepozno bode pala ... Visoka stena je	med	nama vstala, na eni strani noč, na drugi	A
11 Plavala je luna	med	oblaki, sladko spalo mesto je pod njó;	A
nobeno ni mokró, srcé nobeno ni težkó.	Med	ljudstvom patriarh stojí. Veselo vzdihne	A
ti, Gospod, da osvobodil svoj si rod!“	Med	ljudstvom knez visok stojí in patriarhu govorí	A
družba krasna samih slave sínov, -- a	med	njimi Ivan Kacijanar. Bledo mu je lice, móten	A
starodavni, -- da sočutje prišli ste izkazat	med	junaki prvemu junaku! -- Res okrutno ga pestí	A
nečastno je sedèl v temníci Kacijanar, prvi	med	junaki!...	A
rujno vino, kakor nekdaj, Kacijanar, prvi	med	junaki!...	A
dvorani pa zveníjo klici: ”Slava tebi, prvi	med	junaki!“ In odméva tam od druge mize,	A
junaki!“ In odméva tam od druge mize, tam	med	hlapci, kmeti in vojníki: ”Slava tebi, prvi	A
hlapci, kmeti in vojníki: ”Slava tebi, prvi	med	junaki!“ Eden le ne dvígne polne čaše,	A
ozira se k bleščečim zvezdam. ”Če ostàl si	med	človeškim rodom, če si dvignil se v nebó	A
objame kralja žalost, in zahrepení mu duša	med	duhove tja v višave. Jasno je nebó visoko	A
zástor težki se razgrne in Slavína obstojí	med	vrati; lice belo skríva si v kopréno,	A
nočí! Usoda žalostna stojí na večne dní	med	tabo in med mano! ”Nikdó ne loči naju!	A
žalostna stojí na večne dní med tabo in	med	mano! ”Nikdó ne loči naju!	A
vrvenja, kdor iz polne čaše srka sladki	med	življenja - ta zapovedi nebeške vestno	A
peščeni ozki poti v dolini temni, skriti	med	skalovjem. Visoko gori so šumeli hrasti	A
so v soncu šumeli, peli so v smrt; na mizi	med	nama žarki bežeči - teman tvoj obraz, pogled	A
nas trinogov!“ . / . / stran 128 . / Še bolj	med	ljudstvi zahrumí, pod goro teče gorka krí	A
trpèl boš le še malo let ...! Uničite se	med	sebó, in kadar boste pod zemljó, takràt	A
smrti. Stal sem na cesti le za trenotek,	med	harlekini v belih manšetah, polišineli v	A
zrejenih, zveseljenih čudi ‒ Potem zadovoljen raja	med	njimi ‒ in nikdar in nikoli ne zapusti razvajane	A
ravna traveja ‒ osnovni prostorski element	med	glavnimi podpornimi točkami oboka, obočna pola	A
govorili vsenavzkriž, da kaj poteka medsebojno	med	več ljudmi poplitveti ‒ postati plitev pljunec	A
93 . / . / stran 6 . / Smreka Breza raste	med	gorami, smreka raste na poljani, smreka raste	A
peklenskih duhov ‒ in družbe brezverske; zato pa	med	nami sedi in kesa se in neče domov. Kaj mari	A
Tako pogleda sonce v svet, čebela zbira prvi	med.	Poživi bog teh petnajst let ...	A
kako ti oči vzblešče, kar že polno skrivnosti	med	nami se ve ‒ Kak polna mehkosti, kak si polna	A
nečem k tebi priti več, jaz sem rekel in rečem,	med	nama je preč! Ko po tihih obokih mrak v samoto	A
Pa ni noč obstala. . / . / stran 25 . /	MED	VRBAMI, OJ, TEČEŠ Med vrbami, oj, tečeš, Sava	A
. / stran 25 . / MED VRBAMI, OJ, TEČEŠ	Med	vrbami, oj, tečeš, Sava bistra, šumna ti, lepo	A
dvigniti se nečejo. . / . / stran 39 . / OREL	Med	bregovi skalnimi reka je temnela, brez šumenja	A
30 . / . / stran 4 . / Marica 31 Pelin 32	Med	vrbami, oj, tečeš 33 Spet zelene nam vrbe 34	A
hči, kapelan pridrvi v konfertablji. I jaz sem	med	ljudstvom, a tih in neznan ‒ mar bi žid bil	A
dolgih dnevih bom kadil, ah, saj to mora biti ‒	Med	svet sem šel, pod nos dobil in ‒ moral bi kaditi	A
spet s konca dajmo peti! . / . / stran 33 . /	Med	vrbami, oj, tečeš Med vrbami, oj, tečeš, Sava	A
/ . / stran 33 . / Med vrbami, oj, tečeš	Med	vrbami, oj, tečeš, Sava bistra, šumna ti, lepo	A
nekšna gre z meno! . / . / stran 47 . / Orel	Med	bregovi skalnimi reka je temnela, brez šumenja	A
domov, umrl tam v Potočih stric bogat njegov, a	med	potjo zajela ga noč. Hej, kvatrna bila to zlobna	A
oženil bi se, pa me svatov je sram ‒ bi povešal	med	njimi glavo, pa zato se skesam. Res, zaljubil	A
dahnejo čad požganega krompirjevega cimena	med	bela omela, na onemelo kužno znamenje, med pisk	A
cimena med bela omela, na onemelo kužno znamenje,	med	pisk lokomotive, na Sorško poljé - in kmalu	A
plimo krošenj in odjugo raševinastih vetrov	med	podrtino zapredajo žgalne daritve robidovja	A
purpur in škrlat drsti skozi trohnobo žagovine	med	malinovjem, med pravkar vstalim stasom praproti	A
drsti skozi trohnobo žagovine med malinovjem,	med	pravkar vstalim stasom praproti lovske motive	A
13 VRT Opilek novembra ponikne	med	slez in srobot in zeli, poležejo stebla v dotik	A
šipam kujejo zvezde premnoge ledene vinjete,	med	krhki kvintni krog klobučevinaste brezšumnosti	A
kozarcih preslika pisane omaže predmetov s pulta	med	zrni izpuhtevanj pražene in nepražene kave	A
taline sladikavo-žlahtnih krogov sorodnosti in	med	stržen pudinga mokastih, topnih izvlečkov	A
kosmov bombaža votki krušljivega razpoloženja	med	karo nasnutki vodne bližine levijo grobi, kocasti	A
postoj in spočij se, Jurij, ako res kaniš priti	med	nas, pa skozi okna pa skozi duri, o Jurij, pražnje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani