Pritekala je v valovih. Včasih je kateri od njih pljusknil tako globoko, da je beseda obstala za čermi, oklenjena med njegove okove in nemočno gledala, kako se dih utaplja v dušečem nemiru, včasih pa tako globoko, da je nasmeh potonil in splaval na površino šele potem, ko je val popustil in je tudi pogled zopet lahko zaplaval v željeno smer. Pljuskali so in škropili naokrog.