Drobne ptičice pojo spet v domačem gaju, al′ prijat′lja sem nazaj nikdar več ne bo. Vendar, kadar spomnim se, mi oko solzi, da prijat′lja ljubljen′ga več med nami ni.
Visoka je gora Visoka je gora, zares hud je klan′c, oh, kdaj boš pa prišel, moj zavber gorjan′c?