Visoko čez goré in čez planjave Do južnih krajev ponesó te krila; Ko mene tu derži sovražna sila, Slovenskih gór boš zerla znane glave! Tedaj postoj, pozdravi mi z višave Moj dom, sporoči serčna mu voščila: Da srečo bi nebesa mu rosila In dar mirú in med sinovi sprave.
Otrok njegov po širnem svetu tava, Za tujo mizo tujec s tujci seda, Pod tujo strého ko popotnik spava.