‒ Tí iz pobožnosti, smejé se, kuješ trde rumenjake, sram ni, poklekar, te v debelokožnosti! Drugje ti prílike ne najdeš take; da z Bogom si in vragom v lepi zložnosti, za tó, pobožnik, šel si med prvake!
XXXVI Lepó čemrljem v gorkem je poletju: obilo paše jim po polju, v resi je, povsod cvetó medene jim koncesije; brenčeč letévajo okrog po cvetju.