Vetrovi v daljo odhiteli, v slovo so klasi jim šumeli ‒ a prepeličke so molčale. In same niso vedele zakaj, so se v nemiru zbrale na polju med cvetovi, in same niso vedele kedaj so se razmahnile peruti, in same niso vedele kako, a že so plule nad valovi domovju svojemu naproti ...