A zdaj odidi, pojdi zdaj domov, žrtvuj se in ne straši se grobov, če vrnem, vrnem se, ko svet bo nov!
V slovenskih vaseh Vsak večer z mrtvaškim prtom hiše-okostnjake mrak pregrne, vsak večer med razvaline črne veter iz svobodnih gor zapiha in med razvalinami takole vzdiha: Vsako noč prihajam med požgane hiše, kjer nekdaj na oknih so rdeče pelargonije cvetele, kjer pod oknom fant dekletu kmečki nagelj je v lase pripenjal. Zdaj je žalostno in pusto tod ...