Nad tabo nebó, krog tebe raván, Brez konca mokra se razprostíra; Penečih valov tu šum se glasán Ob steno vbija, pojema, umira. Hinavstvo in laž ni tukaj domá, ne rjove tu vojska med brati serdita; Po trati nedolžna si serna igrá, Verh skale gerlica mlada pita.
Preteklih časov bridki spomin V globoko morjé vtopiva vesela; Življenje novó brez rev bolečin Tam bodeva mirno skupaj živela.