Ko zvezde je prižgala noč in svet objel je sinji mrak, razlival ti si vonj sladak kot božji blagoslov krog koč. Zakaj mi sahneš, nagelj, vem: med korenine se je skril in sok življenja ti je pil črvič ostuden dan za dnem... Še meni pije srčno kri, zastruplja srečno mi mladost.