Ah, viharji zimski ptici gnezdo so razdrli bridki so udarci mislim k tebi pot zaprli. In takrat je moja misel našla poti nove: vasovat je šla med tihe, žalostne grobove, krizanteme božala, žalujke in ciprese in odgrnila z grobov tajinstvene zavese. Kaj je človek, kaj življenje, grenko je spoznala šla je globlje, vedno globlje, cilja je iskala toda kam bi med grobovi z mislijo nemirno, ki ji je premajhna zemlja in vesoljstvo širno Kot molitev vroča, ki v otroškem srcu vstaja, kot trpeča duša, ki iz vic na svet prihaja, kakor izgubljena ptica lastovka brez doma rada in prerada moja misel k tebi roma Videl in vedel boš!