nova beseda iz Slovenije
še tako skrbno opravili, njemu ni bilo nikoli | dovolj | dobro.In dekleti sta to že v naprej vedeli. | A |
je imel Halgato velike oči. Pa vendar nikoli | dovolj | velikih ‒ kajti: Velika vejs se mu je zdela | A |
če je po premikanju brusa ostalo v kotanji | dovolj | vode.Dvakrat, trikrat je pritisnil na pedal | A |
tudi preveč ne briga. Če bo Bumbaš nabral | dovolj | denarja, bom šel v Mesto v šolo. Če pa ne, potem | A |
denarja za šolo. Kajti, če je bilo v vrču | dovolj | vina, je Bumbaš zdaj raje poležaval.Gnezdil | A |
nastala iz tega. Potem vas bom pa vprašal: bo to | dovolj? | Ker vem, da bo. | A |
Temu ‒ se ga je oklenil ‒ temu bo čisto čisto | dovolj, | če mu kdo kako bando, kako čardo ali vsaj kako | A |
birtije bosta šla in bosta tam čakala, kdaj bodo | dovolj | pijani.Od sejma do sejma se bosta potikala in | A |
bila na lepem tiha. Veste: tudi mi ji nismo | dovolj | plačali.Po resnici rečeno. | A |
je ponovil Halgato. Kmalu bodo že tudi ježi | dovolj | rejeni. Pišti pa kot da v vsem tem ni več čutil | A |
/ . / stran 157 . / En sam trzljaj bi bil | dovolj, | da bi zapustil njega in mrtvega Črička in morda | A |
postlala na pristavi. A to, kot da ji ni bilo | dovolj. | Kar na lepem jo je obšlo in je vse Fanine in | A |
od kod spet toliko drobiža, da ga je več kot | dovolj | za njegovo edino skrb, za Pištija. Včasih ga | A |
lačen, ali ko se mu je zazdelo, da ne bo dobil | dovolj | denarja.Toda, vedel je, da Halgato te svoje | A |
jerebice. Ko je zaradi dežja na njivah ostalo še | dovolj | krompirja in ko tudi sadja niso še vsega pobrali | A |
pa: kdo ve, če bi mi zdaj še sploh verjeli? | Dovolj, | se je odločil.Dovolj je tega. | A |
Dovolj, se je odločil. | Dovolj | je tega.Greva! | A |
je vstal in ji pristopil. Do jutra nama bo | dovolj | do mesta. Zdaj? se je čudila. | A |
bo Pišti spet Pišti! . / . / stran 220 . / | Dovolj | pameten je, da bo še enkrat poskusil.Da bo | A |
ki jih je bilo v Gajaševih shrambah zmeraj | dovolj. | Sam sem bil tudi med njimi le vajenec. | A |
ki se jim potem v ustih še zmeraj ni zdelo | dovolj | dobro, zato je Pavlica še kar prilagal v žerjavico | A |
tolarja, si je sicer medtem domislil mojster. | Dovolj | je že tega, da mi barabe zmeraj dolgujejo, jaz | A |
prvi prijavil, sem kljub temu vztrajal. Ali je | dovolj, | če rečem, da te imam rada? se je sklonila nad | A |
mizo in se mi od blizu zazrla v oči. Ali je | dovolj, | če rečeš, da me imaš rad? Vprašuješ pa se pravzaprav | A |
izgubiti družine, sem segel v njeno spečo dlan. | Dovolj | jasno mi je, da ne smeva napraviti napake, sem | A |
z eno čisto navadno kokošjo, samo če jo ima | dovolj | rad. No, pa smo že spet tam, se je popraskal | A |
Zrl sem v izzivalno izraziti, a še zmeraj | dovolj | obli in gladki ritnici, ki sta poplesavali pred | A |
ki jih lahko spraviš na tako poslanico sploh | dovolj. | Morda pa bi mu moral kdo izmed nas še kaj reči | A |
zvečer. Tekli so nama dnevi, ko nama je bilo | dovolj | že, da sva se lahko skrivaj dotikala pod mizo | A |
mojstru in sem rekel zaupljivo, a vendarle še | dovolj | glasno, da me je lahko tudi oni slišal: Če dovoliš | A |
ti to sploh zamisliš? Veš da tokrat nisem | dovolj | pametna, je Olja skomignila in nam v drobcena | A |
odpirala v pregibih, ki da morda le še niso | dovolj | občutili, kako vse si lahko ustreževa.Dotik | A |
pa le nista tako komplicirana, ju je branil. | Dovolj | jima je bila navsezadnje samo ena lepa pesem | A |
toplim žarkom gledaš name,« je poprosila. » | Dovolj | mogočno sem in vztrajno, da k vsemu zmorem s | A |
hip prav ganjeno pomolčalo, nato pa je reklo: » | Dovolj | močno sem in vztrajno, da k vsemu zmorem s svojim | A |
da je zadosti trpel in videl hudega, da se je | dovolj | obodel s trnjem in si natisnil v kožo zadosti | A |
si natisnil v kožo zadosti bodic, si nalezel | dovolj | bolezni in ljubezni, imel svoje dobre vrhunce | A |
stanoviten, zadosti pripravljen na vse in pameten | dovolj, | da prenaša dajatve in izgube z dostojanstvom | A |
mrzlega studenca na gorici. Preostajalo mu bo | dovolj | časa, da se naukvarja sam s seboj in zamujeno | A |
tudi njeno zaostajanje za skupino, kajti ni bil | dovolj | na trdnem, če bi, ovešen s tako usodnim prepoznavanjem | A |
posebnostjo in vsaka na svojem glasu, ki so imela | dovolj | vabljivosti na sebi, da se jim tudi danes ni | A |
posebej osvetljena, a za varno hojo prejema | dovolj | svetlobe gor iz razsvetljene tržne kotline, | A |
dosegljivih ramah. Buterni je vsega do grla, | dovolj | življenja je zastavil nocoj, v teh letih mine | A |
svojem času. Opravil je svoj del in opravil je | dovolj. | Ne bo več tekal za njo, sama od sebe bo prišla | A |
oskruni te čudežne bližine, njegov duh še ni | dovolj | umirjen in prej se hoče še do roba naužiti pred | A |
kipenja, bilo mu je, ko da mu te sle ne more biti | dovolj | in da bo otet šele, ko bo, nenasitnež, do onemoglosti | A |
je obstajala in se porajala na njegovi poti, | dovolj | sta mu bili gotovost njenega bitja in navzočnost | A |
te dni, čeprav še ne od blizu in na drobno in | dovolj, | njena današnja, mladostno lahka odprava jo je | A |
rojstne koče, ležeče pod gozdom na robu poševnine, | dovolj | oddaljene od zadnjih desetletij.Neštetokrat | A |
iz prsi snope bakterijskega trosja. Vzroka | dovolj, | da je skrival to svojo skazo in kašljal potajeno | A |
podaljšek topoumnosti in ljubezenskega stradanja še | dovolj | podzemskih let!Ta skrbna, zvesta izkazljiva | A |
nadležne preteklosti pod kožo, da jim je je bilo | dovolj | za vso njihovo prihodnost.Goste službe in redke | A |
pretek in da brazde na obrazu zanje še niso | dovolj | ugreznjene.Čisto nazadnje se je hotel znajti | A |
čeprav se mu je nastavljala in mu dajala za to | dovolj | priložnosti, je stopila k njemu sama pred pogrebom | A |
boš že, dober si in koristnega si se izkazal, | dovolj | je, da hodiš žvižgaje skozi njihovo vas, tolikokrat | A |
lahko dosegel z besedo, to je bilo za začetek | dovolj, | telesno je bilo še prezgodaj.Začel je ruvati | A |
najgloblji vtis, največ mu je bilo do tega, da | dovolj | izrazito tolmači, kar ima ali si vsaj lasti | A |
razvil v normalnega človeka, ostalo mu je še | dovolj | časa za rast.Kar je dečka spravilo samega s | A |
ne, če kdo temeljito pospravi, je to slovesa | dovolj, | mevtre, krtače in metle so znamenja slovesa | A |
roke drgečejo, ko kleče drga pod, vse to so | dovolj | močni, četudi prazni znaki slovesa, vse to so | A |
predavalnici stali poleg njega, torej prilike | dovolj, | služkinje so mu na majhen denar prale perilo | A |
ustreznih uličnih izrazov bi moralo zaleči, da se | dovolj | izrazito distancirajo.Na znotraj je Tjaževa | A |
njim, ni se zanašal nanje, niso se mu zdeli | dovolj | izraziti, lahko se je zgodilo, da je nekdo, | A |
dobro de, ki se dobrika zmučenim udom, ki imajo | dovolj | hoje za seboj, nič drugega ga o njej ni zanimalo | A |
uro v bližnjem zvoniku po času, imela ga je | dovolj, | zato mu ga je mernik odstopila, ob desetih je | A |
barvi, kakršne je bil tudi njegov trebuh. Sem | dovolj | jasno ločil barvo pajkovega trebuha od barve | A |
crkaš in ne moreš crkniti, ker pendrek ne pada | dovolj | močno, ne zmečkaš svojega piškavega življenja | A |
drugem načinu. Bo to zadostovalo, je razporednik | dovolj | pregleden, smo šli Tjažu pri njegovem prenočevanju | A |
prenočevanju na vrhu stolpnice na roke, smo | dovolj | obširno govorili o Tjaževem sošolcu in usodi | A |
Tjaževem sošolcu in usodi njegovih čevljev, smo se | dovolj | ustavljali ob požaganih svetnikih, je obglavljanje | A |
požaganih svetnikih, je obglavljanje potekalo | dovolj | hitro, smo zabili dovolj stavkov v Ninino sobo | A |
obglavljanje potekalo dovolj hitro, smo zabili | dovolj | stavkov v Ninino sobo, ki je obtičala v temi | A |
nastavil mikrofon, ne bo mi treba veliko razlagati, | dovolj | bo, če ga na kratko vpeljem, povedal bom, da | A |
pojutrišnjem, ne čutiš se jim kos, danes si | dovolj | delal, zdaj ne boš več, vse naporne misli preženeš | A |
in pozabimo, ni zaslužil, da si ga zapomnimo, | dovolj | bo, če si ga zapomnim jaz, tako rekoč za vse | A |
skupnost, po drugi strani, pa si ni prizadeval | dovolj | močno in vztrajno, tako da so slabe plati pogosto | A |
redkokdaj znajdejo, posebno še, če dom ni imel | dovolj | prilike, da bi človeka za to pripravljal, zavod | A |
odpovedal, da bi se njej dopovedal, danes bi bila | dovolj | močna, da bi ga prenašala brez mere in meja | A |
rekoč šele sprožil. Tudi moram pogrebcem dati | dovolj | časa za pokopavanje, vsaj dokler bo pel zvon | A |
rakve mole kvišku. Počakati moram, da naleti | dovolj | prsti po Tjaževem hrbtu in med rakvine noge | A |
Tjažem, je zastonj. Za vse to jim moram pustiti | dovolj | časa, poslednjega bodo uporabili za iskanje | A |
obračunali in da časovno nikogar nisem prikrajšal, | dovolj | časa sem pustil pokopališču, da se je ogolilo | A |
skusi! Ali daravno si, prekanjeni tat, storil mi | dovolj | sitnosti pred cesarico, svarim te, vari se, | A |
raznaša po knjigah od ust do ust. Vem, da jih je | dovolj, | ki tega komaj čakajo, ali nikdar niso bili vsi | A |
ali kapljica teh trt je še kisla, svet ni še | dovolj | zaslonjen pred mrzlimi snežniki.Temu kraju se | A |
trganje. Tega se res ne boji nihče, pa vendar je | dovolj | opravka.« »Veste kaj,« pravi Končina | A |
tedaj se obrnemo zopet navzdol po kolovozniku. | Dovolj | hramov je bilo odprtih in voditelja so nama | A |
udaril zavoljo tvojega napuha? Ni v pratiki | dovolj | ponižnih imen, ki so med nami v navadi? Dokler | A |
Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci | dovolj | pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali | A |
narejali povesti, ki jim velimo novele. Tu imamo | dovolj | gradiva, dovolj pravljic, zlasti iz turških | A |
jim velimo novele. Tu imamo dovolj gradiva, | dovolj | pravljic, zlasti iz turških bojev.Takrat so | A |
zasukniti iz navadnega pota. V narodu je snovi | dovolj, | zlasti za šaljivo pisanje, ali da se ne zgradi | A |
bilo treba še nekaj prezidovanja, ker ni bila | dovolj | prostorna, in Čatežanov res ni veliko, pa Bog | A |
Siromak! A naju nesmrtni imeni sta | dovolj | znani že po širokem svetu in prideta z najinimi | A |
Tako nas je danes Bog osrečil, da imamo vsega | dovolj! | « »Samo doktorja Zavijáča ne!« zavpije | A |
ostati. Ali si mož ni poskušal, če je hotel, | dovolj | sveta, odkar je bil pobegnil?Kdo ve, kako se | A |
govor zbudi veselost in smeh po zboru. Župan je | dovolj | čutil, da ga je Tesla pri polti usekala; a da | A |
Onda ga izvršimo v dveh dnevih. Vi imate časa | dovolj: | itak spite celo dopoldne, da nimate popoldne | A |
Prepričali so se, da je postrvi za vso družbo več ko | dovolj. | Naročili so si slasten obed. | A |
vojaškega reda. Ko se mu je zdelo, da se je | dovolj | osvežil, je iznova zapalil čibuk in sedel k | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |