nova beseda iz Slovenije

Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:

Šlo je proti polnoči, le še nekaj minut in Tjaž bo sklenil svoj prvi svobodni dan in začel novega, pričel svoj drugi svobodni dan v letu ena po Tjažu, mevtre, ščetke, krpe, vedra, pralni prašek, hoja skozi mesto, pasji curek, zdrobljene šipe Nininega okna in vsi drugi napori tega dne so bili potrebni, da se je mogel dodobra spozabiti, se odtrgati od zavoda, se odkrižati najtesnejših vezi, prezračiti svoje stene, izravnati duševni pritisk, ki nastane ob spremembi ozračja, povzel je toliko stvari, ki so se morale usodno zariti med zavod in njega, ju razmejiti, odtujiti enega od drugega, pa ti takle pajek na stropu kavarne prevrne vse opravljeno delo, ga ostara in razvrednoti, ga po svoje prečrta, zasuče in spremeni, vzpostavi na novo stike, ki jih ne maraš, prežene novo in vrne staro. Kloščavo se te drži takle zavod, ne užugaš ga, ne dotikaš se ga, pa se te dotika on, ne izpusti te, ne odpove se tvoji duši, muši se okoli tebe in se ti dobrika ali pa šviga svoj gumijasti pendrek nad teboj, medtem ko ti crkaš in ne moreš crkniti, ker pendrek ne pada dovolj močno, ne zmečkaš svojega piškavega življenja iz telesa, zgrda in zlepa se te drži, pehaš ga od sebe in mrlizgaš, da se ti od samega mrlizganja porodi na drugem koncu. Spet se ti hrbtenica usloči, znova se ti noge naravnajo, se ti roke privijejo kakor nekoč, vnovič se ti obleka napije zidov, lesa, papirja, predpisov, predstojnikov, nadzornikov in vseh drugih sestavin, ki so last in čast ljudstva, stari in oguljeni nekdanji opravki te začnejo sesati vase, poprimeš zanje, ne da bi jih mogel med seboj razločevati, vprežeš se v vse hkrati, v tem odkriješ vendarle nekaj razlike, kajti prej si doživljal opravek za opravkom posamično, vsakega nalašč in posebej, zdaj jih doživljaš strnjeno, poenostavljene, vse hkrati združene v enoten, enkraten opravek, seveda se ti pri tem zdi, da prevladuje to in ono, recimo danes jedilnica, ki z nespremenjeno ihto izhlapeva juhe, čeprav juhe niso glavne, vsa jedilnica diši po njih, po glavni jedi nikdar ne diši, vonj po njej se ne drži, se ne uveljavi, juhe ga sproti izpodrivajo, ga preglasujejo, obvladajo položaje, zasedajo odločilna mesta, zato tolikšno poudarjenje juhe, zato tolikšno zanemarjenje glavnih jedi.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA