dovolj (101-200)

nikar, nikar, vladánje pač ni tvoja stvar!	Dovolj	je roki tvoji križ, zakaj po žezlu hrepeniš	A
pameti, da se radi igrajo pametovanja ‒ A nikoli	dovolj	‒ Da bi doumeli, da so le uslužni hlapci na	A
doma ščebet in brbot ... ... mladičkov bo letos	dovolj.	Soča bo pojila ptice in srebala moje poglede	A
vam pela; doklej, drhal ti črna, boš norela?	Dovolj	je sleparije in norosti. Sramota, sveta jeza	A
se je v posebni zmožnosti? In vendar ímate	dovolj	priložnosti; poskusi eden naj, do danes ní še	A
vendar, bratje, meni bi se zdelo molčali smo	dovolj	‒ prišli so časi, da jasna, krepka se beseda	A
rokó; Za róko, dekle! lepo hvalo, Sercé mi bo	dovolj	samó!‒‒	A
prijaznim germovjem obraščena skala; Za dva je dolg	dovolj	in širok, Tam bova si novo selo izbrala. Nad	A
zdaj, Pij, srebaj, liži gorko krí Sovragovo!	Dovolj	ti bo kerví! Preveč!	A
skrivali glavé, ponižno poslušali in lizali peté ...	Dovolj	trobili v stare smo rogove, po strunah žic bodečih	A
gospodar prostranih polj, skromen bodi, pa ti bo	dovolj	za življenje srečno - pet pedi! Pšenica in plavica	A
Sem se prebujal v jutra brez očeta ker ni	dovolj	pozoren bil na skalo, čeprav je hribolazil dolga	A
ne vé, on ne pozna življenja. Za vse je svet	dovolj	bogàt, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil	A
svetna ti! Ko kri za dolg prelila si ni li	dovolj	ta kri? Ni kazni ti zadosti smrt, nje muka in	A
razbita v osnutku; vprašam se: bom li krepak	dovolj,	ko zavem se v bolestnem trenutku? O, kako rad	A
mrzel je ocean, če ti je tesno, stopi vanj!	Dovolj	globoka je hladna tema, potopi svojo bolest	A
sedi, z lučjo rdečo sveti v tem�, kdor ni dobro	dovolj	potopljen, z veslom razkolje mu glavó. Širok	A
Malinu ‒ rokopisu, ki je pred menoj ‒ že zapoje	dovolj	smelo in prepričljivo, da bi bilo greh le-ta	A
zdrznem nad svojim presnim obrazom Luna ni zlata	dovolj	Na mojo ramo je padlo jutro Čakala sem ga	A
je ti . / . / stran 51 . / Kdaj bom lahka	dovolj	in lepa dovolj in pridna dovolj da bom smela	A
stran 51 . / Kdaj bom lahka dovolj in lepa	dovolj	in pridna dovolj da bom smela leči na nohte	A
bom lahka dovolj in lepa dovolj in pridna	dovolj	da bom smela leči na nohte spomladanskega žita	A
vonj po snegu izdaja, da sem res tu, in to je	dovolj,	da se ledeni oklepi src odtalijo. A mraz ostaja	A
edina, mar moja, prav iz njega stkana, še ni	dovolj	brezupna, da zaboli ga manj, kot tuja bolečina	A
za redke izmed vas se čuvam. Si ti že res	dovolj	trpel? Ne!	A
zemljo daš. . / . / stran 39 . / PIROMANIJA Ni	dovolj	plamen le v laseh, pa če še takšna burja brije	A
zaledju angelskem kot stari gral. Se vsega in	dovolj	pohleven, blag polagam pred domače in na prag	A
zibk in krst goje spomin. V togotni skrinji se	dovolj	trpi, astral prenese rane in sledi. V Robovi	A
se bo pošalil. Milina mojih bo pripovednin	dovolj	glasno prepevljana. Po tablicah voščenih iz	A
dovolim. Bom slekel čisto novo haljico, če to	dovolj	za skupno bo ležišče in za postrežbo z dobro	A
tam in razkopala stelje. Da dvema je bilo	dovolj	veselo. Vaščani ljubko zaljšajo naselje, zasenčeno	A
V pokrajini bom šimelnov veduta. Zahtevajo	dovolj	časti in slave bogovi pajčolanaste narave.	A
mogli živeti brez matere, na očetu sem pa tudi	dovolj	videl, kako mu je zašla materina bolezen v živo	A
novoletna voščila. Nisem, vedel, kako naj se	dovolj	zahvalim blagemu zdravniku - bil je Nemec dr	A
garala noč in dan, da je oskrbovala kopo otrok še	dovolj	dobro; celo možu je kupovala, kadar se ji je	A
dobro. Midva sva izhajala drug z drugim še	dovolj	gladko vsa leta najinega znanja. Komaj sem čakal	A
kratko molitev, je oče pogledal name in rekel: »	Dovolj	mi je sedenja in šivanja.Pojdiva črešnjo presadit	A
bolnice. Tudi zavoljo hrane je bilo izprva	dovolj	prepira in trenja med nama, naposled se je	A
je izvrševala v popolnem redu, a je še našla	dovolj	časa, da si je kaj prislužila, šivajoč drugim	A
brž opravljen od zunaj, srce je bilo ženi še	dovolj	čvrsto, tudi otrok je bil živ in v pravšni legi	A
blagostanje, delavec in obrtnik sta dobila doma	dovolj	zaslužka, kmet si je opomogel z vožnjami in	A
skozi odprta vrata v veliko sobo, ki je bila	dovolj	razsvetljena od sveč na pogrnjeni mizi.Okoli	A
poklica in ravnati v njih, ko sem mu vendar	dovolj	točno označil svoje stališče.Nejevoljno sem	A
nekaj, pa sem si mislil: drobiža je že nekaj tu;	dovolj	bo za ta leta, ki so mi še usojena.«	A
starega! Molit naj bi šel, pokoro delat, saj ima	dovolj	pregreh na duši.Smrt se ga že spominja, človek	A
glas zveni iz veže gor, srdit in prepirljiv, a	dovolj	oblasten, da zbode starega:Ta se veseli, da	A
fanatizma se ne povzpenja; a za domačo rabo ima	dovolj	strasti, toliko, da je kot prilepljen k stolu	A
rastlinojedce vleklo v hribe, če je na polju	dovolj	hrane...Kdor je kdaj slišal, kako si tujec lomi	A
določanja sorazmerij in čuta za lepo. Samo zase pove	dovolj,	če tak človek v času, ko ni bilo dobro javno	A
pred našim štetjem je torej za slovenske dežele	dovolj	podatkov, da je mogoč sklep: Ljudstva, ki so	A
95 gospostev28 . Zanimiva je predvsem kot	dovolj	avtentičen likovni prikaz obreda, manj zaradi	A
Križarske vojne, ki so sledile, so trajale	dovolj	dolgo, da se je življenje v Evropi spremenilo	A
slovensko tiskano besedo. Na ta način so Slovenci	dovolj	pripravljeni pričakali pomlad narodov in jih	A
član. . / . / stran 65 . / Nihče doslej še ni	dovolj	znanstveno natančno, zgodovinarsko, politično	A
Legalne slovenske oblastne strukture so pustile	dovolj	manevrskega prostora maloštevilni komunistični	A
organizirala . / . / stran 67 . / našel ob pravem času	dovolj	energije in motivacije, da je prestopil svoj	A
neverjetno je, da je ostalo med ljudmi vseeno še	dovolj	energije, dovolj upanja, da so se odzvali edinstveni	A
ostalo med ljudmi vseeno še dovolj energije,	dovolj	upanja, da so se odzvali edinstveni priložnosti	A
Hotel sem ga odgnati, toda preden sem zbral	dovolj	volje, da bi legel vznak in odprl oči, je bilo	A
- Tako malo, se čudi ječar. -	Dovolj,	ne morem več.	A
in padala v beli sončni luči. »Mož je kar	dovolj	slikovita pojava,« je pomislil.»In velja si	A
prezgodaj, toda v Tihem dolu je dober svet in	dovolj	mokrote, da hitro raste.« »Aha!	A
miznico, ker je hotel s tem povedati, da mu je	dovolj	tega razgovora. »O, vsak!...« je olajšano	A
»Tako! In ali bo	dovolj?	« je vprašala in postavila lonec kar na knjige	A
namignil, da ponoči rada odpira okno, pa mi je bilo	dovolj.	Planil sem kvišku, pograbil stol in mahnil po	A
nato pobrisal z obraza vdano zagrenjenost. »	Dovolj!	Pustimo zdaj to.	A
ta muka prihranjena, kako hudo je njej, a je	dovolj	močna, da to muko lahko prenese. - Morto	A
mrtva, je bolje, da ostane v hiši. Saj je že	dovolj	prestala! - Ja‐ja‐jaz nisem kriv! -	A
nato je vztrepetala in začela naglo padati - »	Dovolj!	Dovolj!« je glasno rekel Peter Majcen in zmajal	A
»Dovolj!	Dovolj!	« je glasno rekel Peter Majcen in zmajal z glavo	A
glavo, da bi odgnal konec strahotnega prizora. »	Dovolj!	Ne prenesem več!...	A
Ne prenesem več!...	Dovolj!	« je ponovil glasneje, zamahnil z rokama in švignil	A
med iskrami se je spet zabliskala sekira. »	Dovolj!	« je pridušeno zašepetal.Toda bil je samo hip	A
je zdrznil, kakor bi ne bili njegovi. »Ah,	dovolj!	« si je ukazal, se zravnal in pogledal kvišku	A
prizor?« se je vprašal, in vprašanje je bilo	dovolj	močno, da ga je potegnilo za sabo, »Le od kod	A
vnuk. Prvemu že sapa pojema, drugi je še nima	dovolj.	Dva rodova... pretekli in prihodnji, vsak na svojem	A
To je vse!... In vendar - ne,	dovolj!	Prekleta obsedenost!	A
pomembno, vse je povezano, vse je skrivnostno!	Dovolj!	Vsaj za danes bo dovolj!...	A
Dovolj! Vsaj za danes bo	dovolj!	...Poklepetal bom s starcem in se poigral z otrokom	A
ves nor. Gumbe že prebira, samo sape še nima	dovolj.	No, pa bo že tudi sapa prišla.	A
po sodu in si zamrmral: »No, pa saj ga bo še	dovolj!	...Pa kolikor ga bo, toliko ga bodo popili...«	A
naj bi stikal za tem? Mar nimam za danes že	dovolj	skrivnosti?In mar nimam dovolj opravka samo	A
za danes že dovolj skrivnosti? In mar nimam	dovolj	opravka samo s Temnikarjem?Dovolj in še preveč	A
mar nimam dovolj opravka samo s Temnikarjem?	Dovolj	in še preveč! Prerasel me je in zdaj se ga bojim	A
»Pijte!« je rekel. »	Dovolj	bo že, dovolj!« je odkimal Peter Majcen.	A
»Pijte!« je rekel. »Dovolj bo že,	dovolj!	« je odkimal Peter Majcen. »Ali boste	A
po drevoredu. Noč je bila brez mesečine, toda	dovolj	jasna in dovolj svetla, da je razločno videl	A
je bila brez mesečine, toda dovolj jasna in	dovolj	svetla, da je razločno videl debla dreves in	A
zdaj nehajva o tem!« je rekel Peter Majcen. »	Dovolj	bo.« »Ne zamerite!« je rekel kmet in	A
Samo tri prostore ima. Zanj je bilo	dovolj,	za nas je tudi.Potem je začel trebiti.	A
starih vezi, jih je vsaj zrahljala; povedala je	dovolj	jasno, da je moči oblastnike zrušiti, in to	A
Ta je za tvoja leta. Saj imaš že	dovolj	mrzlo kri.Ta te bo pogrel.«	A
kaj bi govoril.« No, zdaj je bilo pa Žefu že	dovolj.	Potisnil je kučmo na tilnik, se sunkovito nagnil	A
KOSMAČ . / . \/ . / Nanca je šla in s tem je	dovolj	jasno povedano, da se kratko malo požvižga nanj	A
bosta vsak dan hodila v šolo. Doma je dela	dovolj.	Staro mater naj kar Jakob tolaži in otroke naj	A
razgrebel, bi mu ga ne bil. Mar niso že vojaki	dovolj	razkopali,« je zajavkal starec. Nanca	A
„Počakajte! Prostora bo kmalu	dovolj!	" zlobno reče Drnulov Drejc steče za hlev po	A
Povejte jim: »	Dovolj	dolgo so te zaprli v to sivo zidovje; dovolj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani