Vsi skupaj pa so bili torej tovarišija. Ali pač sila pisana druščina tipov, ki so se tudi čez dan radi pomudili v najini delavnici, zvečer pa so včasih v bolj ali manj nepopolni zasedbi posedali za mizo pod napuščem in razcejali vina, ki jih je bilo v Gajaševih shrambah zmeraj dovolj. Sam sem bil tudi med njimi le vajenec.