nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Vi pa si želite veselih zgodb, založim naj vas s smehom in burkami, razvedrila ste potrebni in zabave ste žejni, brezskrbno živite, križanke rešujete in čebele gojite, žal mi je, da vam nisem mogel ustreči, drugod boste morali svojemu smehu in veselju priskrbeti virov, drugače zadostiti svojim življenjskim potrebam. Mislim, da so pogrebci medtem opravili in da je dobilo njihovo delo zadnji pečat, mislim tudi, da so obračunali in da časovno nikogar nisem prikrajšal, dovolj časa sem pustil pokopališču, da se je ogolilo, in ljudstvu, da se je razkropilo na vse strani, ni ga več videti na pokopališču, nune so odfrfotale z lahnimi perutmi, tudi župnik je izrabil čas, naložil zadnje križe, odjadral s svojim spremstvom v žagrad in prepustil mesto ožjim žalujočim, pa bi ne bilo treba, kajti po njegovem odhodu je kopica sveže prsti samotno zasamevala, tokrat je gomila zaždela brez ožjih žalujočih v spraznjeni prostor. Glavni del je pod streho, Tjaž je pokopan,
ljudem je odleglo, našli so svoj mir in svoje zadoščenje ter se razkropili, komaj da so utegnili najti mir in zadoščenje, srečno smo ga spravili pod rušo, ni ga bilo, ki bi ne bil občutil olajšanja in bi ne bil odhajal z občutkom, da je v zelo težki uri bil na svojem mestu in se izkazal moža.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani