nova beseda iz Slovenije
je menil fant ničkaj zaskrbljeno. »Vode je | dovolj | za naju oba, to se pravi, če je votlinski potok | A |
»No, prav! Toda vode je več ko | dovolj | za oba.Jaz mu je nisem nevoščljiv.« | A |
jih je imenoval Lovrek, ki so sadju prepuščali | dovolj | zraka in ga hkrati popolnoma zavarovali.Domači | A |
vam kot priseljencu dolinske razmere še niso | dovolj | znane, zato dovolite, da vas poučim.Oče gospoda | A |
in pesmi v uglednih nemških listih pa so mi | dovolj | tehten dokaz, da ni navaden človek ...Tako tehtnega | A |
trgovcu, a njegova pravna zavest je bila še vedno | dovolj | močno razvita ter je terjala od njega kar najstrožjo | A |
denarnici. Izguba pa je bila tudi sicer zanj | dovolj | velika.Poleg sodnih stroškov je moral predrugačiti | A |
« se razkorači Miklausinov sin. »Za vse je | dovolj | prostora!« odvrne Lovrek in se ne gane. | A |
Preveč je zvit, da bi me samo dražil. Ni mu | dovolj, | še eno mi zagode ...« Slutnja ga ni varala | A |
Zakaj ne zvečer?« » | Dovolj | besed!Sledite nama!« | A |
brez izjeme. Miklausinov posinjeli obraz je | dovolj | zgovorna priča.Starec strelja naokrog s svojimi | A |
Kako je na fronti? Ali je | dovolj | kavern? Najradovednejši se pomaknejo prav do | A |
mogočne skale rov spet nekoliko razširil in nudil | dovolj | prostora za leseno, v skalovje vstavljeno hišico | A |
sam, nikoli prav srečen, čeprav sem imel vsega | dovolj | in so me vsi slavili.Kaj mi je bilo do očetovega | A |
časa razgledoval, kakor da si ne more vsega | dovolj | trdno vtisniti v spomin.Pogledal je na uro: | A |
tuji zemlji, to pomlad pa mu je bilo že zvrhoma | dovolj. | Redki dopustniki se niso več vračali na fronto | A |
prekaliti...« »Samo,« je okleval Lovrek, »ali ti bom | dovolj | dober kot preprost vrtnar, če te zaprosim...« | A |
razširita, prezidata hišo, da bo v njej za vse | dovolj | prostora.Iznova se lotijo v velikem obsegu vrtnarstv | A |
Roko so mu odrezali. Pa še ni | dovolj, | še ni dovolj...Tudi ledvice so menda poškodovane | A |
Roko so mu odrezali. Pa še ni dovolj, še ni | dovolj... | Tudi ledvice so menda poškodovane. | A |
Samo da ozdravi... Še vedno ostane | dovolj | zanj in tudi za Greto.« »O tem ni dvoma | A |
oblastni ženi... Ko sta se bila brat in sestra | dovolj | naklepetala ter je potem odburila Polonica v | A |
sena, detelje in slame. Ali tega še ni bilo | dovolj, | tudi sadje je kazalo precej dobro.Z mirnim srcem | A |
grešniku v tolažbo. Ne premorem besed, da bi se vam | dovolj | zahvalil...Huda leta v slavonski šumi sem pretolkel | A |
prijetno, naj sede na oltar; prostora je zanjo | dovolj! | “ Njen obraz je videl samo od strani in si | A |
Binkošti! ... Tak stopi no, kljuse kljusasto ... | dovolj | si se napaslo lenobe!“ Ni bil jezen samo | A |
zelo veselilo; saj ni daleč in časa imate tudi | dovolj | ...Ali Peter, midva bova morala oditi. | A |
posebej odgovarjati? Če je bilo odgovora nam | dovolj, | ga bodi še tebi!“ ”Ne tisto ... ne mislim odgovarj | A |
razprostrtimi rokami in je lopnil na tla. ” | Dovolj | imaš, žužnjalo!“ se je zasmejal vesel človek | A |
oče prav ljubeznivo: ”Francelj, kaj si nisi že | dovolj | oddahnil?“Francelj je zlezel s peči, ni zinil | A |
življenje sesaje. Ko se je usmilil, napil se | dovolj | krvi in je izginila izpred okna tudi senca njegova | A |
sestre - po tebi, o mati, koprni moje srce in | dovolj | bo sreče, če mi Bog dodeli, da te vidim še enkrat | A |
sreče, če mi Bog dodeli, da te vidim še enkrat. | Dovolj | bo sreče, če boš stala, o mati, ob moji smrtni | A |
premišljuj in se ne mudi, dolga je še pot!“ | Dovolj | je bilo, da je počival samo trenutek; noge so | A |
tilnik, se ozira na vse strani, če ga poslušajo | dovolj | verno ter hvastá in se junači tako prečudno | A |
No, to mi ni škodilo, jaz imam dela še zmerom | dovolj. | “ ”Prosim vas, prosim vas, Veján, to so bajke | A |
Čemu ta nova neumnost? Dela si imel | dovolj | -.“ ”A saj ga bom imel odslej tudi. | A |
Nato vstane in odide iz sobe. | Dovolj | je bila močna, da je možu ugovarjala, a ne dovolj | A |
Dovolj je bila močna, da je možu ugovarjala, a ne | dovolj, | da bi se mu odločno uprla, kajti bala se ga | A |
. / . / stran 64 . / Sicer pa, - časa je | dovolj | in Vejána tudi ne bo domu pred deseto uro. | A |
drugemu takó čisto enaki, da bi bilo popolnoma | dovolj, | da bi opisal samo enega.In Veján bi tudi tega | A |
Treh kraljev, - to je v petih dneh ... | Dovolj | časa, kaj ne?Če mi dotlej ne ustrežete, tedaj | A |
”Če hočete, peljite se z nami, prostora je | dovolj | in pot je precej slaba; do Dovja je še celo | A |
razsrdil gospod in je šel po svoji poti ... Ni | dovolj, | da je umotvor -- umotvor, treba je tudi, da | A |
postavim, Judit! ... Ali misliš, da ni v meni | dovolj | moči?Poglej mi v oči, v obraz! | A |
Vstala sem. ” | Dovolj | je za danes; nehajte!“ Njemu pa je omahnila | A |
šele v avgustu. Za žalostne misli je še časa | dovolj. | Greh bi bilo, da bi se človek cmeril, dokler | A |
Mati je stala na pragu s svetilko v roki. ” | Dovolj | je!“ Okrenila se je urno in se je vrnila | A |
ima človek pošten izgovor ... Pa zato je časa | dovolj; | ne bojta se, poiščemo si veselja, kakor ga tam | A |
pôlje nekaj nerazumljivega, negotovega ... a to ni | dovolj! | Kar hoče biti umotvor, stati mora pred teboj | A |
davno se ni več zmenil zanj: da je le poleg in - | dovolj | je; prijatelj Ognjišček tako ne mara zabave | A |
pomagal, mati bi bila vesela in vsega bi bilo | dovolj. | Da, jutri zjutraj ze, v nedeljo, bi sijalo v | A |
in nič skrbi in nič žalosti in vsega dobrega | dovolj. | Tja bi šel človek in še dalje bi šel, do morja | A |
poljubujejo se celo tam za vrtom. Imajo pač vsega | dovolj | in nič jim ni treba misliti, ne skrbeti.Tudi | A |
”Kaj bi o tistem - saj je prijetnih besed | dovolj, | lepih stvari na izbiro!...“ | A |
... Kaj?“ ” | Dovolj | za en večer!“ Bog vedi, čemu ga je tako neskončno | A |
”O, kako lepa beseda! Saj to je - | dovolj | za en večer!Kaj bi človek gledal nazaj, kaj | A |
človek gledal nazaj, kaj bi mislil naprej ? | Dovolj | za en večer!... | A |
Pet kron! In tako prijetno ste rekli: | Dovolj | za en večer!Dovolj za žganje? | A |
tako prijetno ste rekli: Dovolj za en večer! | Dovolj | za žganje?- Ali vprašam vas, gospod: kako bi | A |
otrocih. »Zdaj pa malo nehajmo, ljubi moji, | dovolj | je norčije!Ne pravice ne krivice ne poznajo | A |
treba, da bi se sosed umikal sosedu, za vse je | dovolj | prostora! Tudi streha je visoka; kakor si dolg | A |
še drugi cekin, ko sem enega zasačil? Saj je | dovolj, | da so mi dali posteljo in kosilo.Postelja res | A |
moj ogenj? Kdor ima pipo, naj si jo prižge; | dovolj | je kuriva!« Vtaknil je pipo v usta, | A |
Nagnila je glavo, omočila je ustnice z vodo. » | Dovolj | je.Postavi kozarec tja. | A |
utrudil, tako dobro je vedel, da poskoči naposled | dovolj | visoko in da poleti ven, kjer je nebo in kjer | A |
bogat dom, v veliko hišo, kjer je vseh sladkosti | dovolj. | Zakaj tudi Brigita je nagnila glavo in je poslušala | A |
Zakaj toplo in dobro je tukaj in vsega je | dovolj... | K sebi bi poklicala mater - in zaklicala je, | A |
Lucija je bila brezobzirna. »Saj imaš drugih | dovolj... | in jaz ne maram nič več, ne maram več, nič več | A |
»Naj se zgodi karkoli! To je bilo plačilo - | dovolj | ima!... Tvoj oče je v kletki, Tončka, v kletki | A |
”Strela božja! To je | dovolj | za popotovanje onkraj svetá, kaj še v Ameriko | A |
Za mojo mizo, za to beraško ob durih, je bilo | dovolj | prostora; ali drugi ljudje tam ob oknu so se | A |
in ljudem, da beži sreča pred nama? Ali ni | dovolj | čiste ljubezni, ne dovolj zveste vere v najinih | A |
pred nama? Ali ni dovolj čiste ljubezni, ne | dovolj | zveste vere v najinih srcih, da bi morala biti | A |
nisva nič zamerila. Anka, duša, kaj ni bilo | dovolj | ?Ne dovolj let vdanosti in zaupanja in trpljenja | A |
Anka, duša, kaj ni bilo dovolj ? Ne | dovolj | let vdanosti in zaupanja in trpljenja?Anka, | A |
Anki so lica gorela. ”Mislim, Anka, da je | dovolj | svatovanja!“ ”Dovolj ga je!“ | A |
”Mislim, Anka, da je dovolj svatovanja!“ ” | Dovolj | ga je!“ Iskal sem voznika, našel sem ga za | A |
je res, -- že sama moja eksistenca je satire | dovolj, | -- ali vse, kar se je nabralo v meni v tem dolgem | A |
da je eksistiral ... to se pravi, če ima časa | dovolj; | večina niti do tega ne pride ...Tako so se rodila | A |
požrtvovanju in v štirinajstih dnéh je bilo denarja | dovolj | za najlepšo mramornato ploščo. * | A |
Zaprl je knjigo. ” | Dovolj | za nocoj!“ Vstal je, pogledal je na uro, | A |
naštejem: narezane gnjati dobršno mero, da bo | dovolj | za lačne ljudi, in pošten kos sira zraven in | A |
Lepa solidnost! | Dovolj | je sicer, da je človek dostojno oblečen in da | A |
zdaj v družbi kakega dostojanstvenika. To je | dovolj | za vsakdanjo rabo.A s tem se ne doseže drugega | A |
kar se vsaj nekoliko tiče njegovih razmer... | Dovolj | je svobodomiselnosti v njegovi duši, a če mislite | A |
da branim svoje pravice; zatajevanja je bilo | dovolj... | Ti si mi pač ugrabil ono boječo gazelco v krčmi | A |
samo pogled, ampak že beseda in že pogled je | dovolj, | da zakljuje nezaupnost v srcu!“ Liza je natočila | A |
ki jim ni bilo prepovedano, so ga imeli sami | dovolj | in preveč. Bogastvo leži na kupih -- kam | A |
težkih sanj; teden dni trpljenja in bridkosti -- | dovolj | je bilo zate!Zato vidiš strahove, ki jih bdeče | A |
Hudega jim ni bilo, kruha in vina so imeli | dovolj, | ampak rekli so, da je bilo nekoč vse boljše | A |
tolažil, da ni še odbila polnoč in da je še časa | dovolj | za izpreobrnjenje in pokoro. Farani so verno | A |
povabil s prijazno besedo: . / . / stran 111 . / ” | Dovolj | smo si ogledali to žalost, zdaj pa se spodobi | A |
moči in poguma iskat, ali je vaše srce že trdno | dovolj? | Ali še ni ura, da se povrnete? | A |
ki jo berem sam in ki jo ljubim. Mislil sem: | dovolj | si dal grenkobe, daj zlat dar, da bodo videli | A |
usmiljen, je ustvaril toliko rodoljubov, da jih je | dovolj | za tolažbo dvanajsterim poetom.In kaj je zraven | A |
v srcu lepota, v lepoti kritika in satira! | Dovolj | si trpèl, dovolj krvavèl!In zdaj -- kakorkoli | A |
lepoti kritika in satira! Dovolj si trpèl, | dovolj | krvavèl!In zdaj -- kakorkoli! | A |
Zame, ki sem len in ki imam s svojimi skrbmi | dovolj | opravila, je to zelo koristno in ne pride mi | A |
se rvali s hipotezami; dejstva govore jasno | dovolj. | Ni treba, da bi sanjali hrepeneč o nemškem poetu | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |