nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Jemal je bil iz še nenačete zaloge, iz skladiščnice, do vrha natrpane z neizčrpano ljubeznijo, ki z njo pred tem ni bilo kam, in kar ni mogel nehati jemati, kajti komaj je vzel iz nje, že se mu je primanjkljaj dopolnil, že se mu je glad obnovil. Ni se mogel razdati, nič odliti, nič potešiti kipenja, bilo mu je, ko da mu te sle ne more biti dovolj in da bo otet šele, ko bo, nenasitnež, do onemoglosti vztrajal pri tem nasladnem opravilu, izpustivši iz vnemara vse nevarnosti in neprijetna presenečenja. Usta so se mu bila zarila v njene nage roke in jih zakrila z oblizovanjem in ugrizi, s šavsanjem za toplimi mečavami in s hlastanjem za ono omamno dekliškostjo, ki je skrivala in obetala še neštete druge užitke, v nenasitnosti so lizala pod robove in obhodila njeno razgaljeno, nago naročje, ki ni bilo nago in razgaljeno naročje, temveč nago in razgaljeno za ves ostali, pod haljo skriti trup.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani